Sredi dneva imam zemeljske obveznosti, tako da čimprej v megleni mraz projektov.

Začnem tukaj, kjer piha rahlo gor in je megla vsaj toliko redka, da vidim kje spodaj pristati.

Postavim Rooka v sneg in zalaufam po plitvem snegu in speljem čez pastirja in šavje na robu travnika. Ker si niže v dolino čez električne drote v tej megli ne upam, zavijem močno v desno in pristanem nad cesto.

Zoranov let

Reinfuzo robo v LCja in naprej. Na naslednjih dveh lokacijah piha od zadaj ali pravokotno z leve, potem pa me že čas baše in nazaj v LJU.

Ko opravim z obveznostmi, sem ob 13h že pozen. Le Jean je za akcijo in me čaka na Planini. Še predno pripeljem, se odpelje pogledat gor na Strmco in bo OK.

Pride nazaj dol na Lohačo in z LCjem gor na start. Ko pa stopimo ven (tudi Misty), že piha na meji – ob napovedi popoldanskega močnega jačanja. Nihava med Kovkom in Vremščico in zaradi napovedi (jačanja) izbereva Vremščico.

Do Spodnjega se da (nekaj zvoženega snega) lepo pripeljati, za Zgornjega se zdi, da bodo zameti. Ker sva pozna, se odločim za tukaj (čeprav vetra ni ravno preveč), Jean pa z robo na vrh Vremščice (ga še nima).

 

Razgrnem kar Rooka in tangice in hrbtno potegnem in speljem in mi komaj kaj zapiska. Malo se matram v dolinici pod startom, pa gre več dol, kot gor, tako da se po 10 min. predam in zapeljem skozi mrč na letališče.

Zoranov let

Ravno takrat pride Jean na vrh.

Starta na vrhu Vremščice in pristane na Bukovem vrhu (Misty pa zemeljska podpora).

Jeanov let z vrha Vremščice

Tu še enkrat potegne, pa si ne upa do LCja na Spodnjem, saj ga Misty skozi gozd najbrž ne bi sledila.

Jeanov let z Bukovega vrha

Z dvema novima kmalu pripešači do LCja in pride na letališče po mene in gasa…

Danes se samo prepustim vabilu.

10.45 Železniška: Lijak, Kovk, Buzet… Krasen sonček povsod, razen na Ajdovskem, kjer se vse zapira… K meni v LCja se naložijo še Lusja, pUnČkA in Erzo, na Kalcah pa še Mega in Jean in se nas 6+8 padal od zadaj pelje na Kovk.

Poskušamo do štarta, pa so za prvim ovinkom že zameti. Množice se valijo na Kovk, saj je danes tu tudi Zimska liga…

Večina se še razgleduje pod nizko bazo na startu, nekaj jih je že v luftu med meglicami, mi pa takoj postavljamo. In kmalu v luft (še preden tekmovalci okupirajo start): Jean, Erzo, jaz, Mega, pUnČkA in nekaj kasneje še Lusja.

V luftu je v resnici gneča manjša, kot sem se bal. Nekaj jih kar pogumno namota v bazo, jaz se držim pod njo (čeprav sem na momente tudi notri). Čeprav je guncajoče=jojo, se mi zdi vseeno bolj mirno kot včeraj. Gore dole proti Predmeji, včasih gre ob grebenu tako močno gor v bazo, da se zapeljem daleč ven, dokler ne spusti, pa spet h grebenu. Pri zadnjih skalah obrnem s Konradom in nazaj podobno. Jean pristane pri Otliškem okno in si privošči še en novnov…

 

Jeanov prvi del

✌Two friends crossed their path at natural wonder nemed Otlica natural window. One by foot and one by air.😊 This window is 12m high and 7m wide created by karst processes. Otlica window was not named after the village which is in the vicinity of a window but it was the other way around. (Otlica -> Otel = Hollow) 😈 The legend says that the devil create this hole with his horn by tripping when he wants to move mt. Čaven, because he heard that mountain is supported by three giant golden columns and a golden lake underneath it. Well he failed because mountain is still there 😃 . . . #ParaglidingSlovenia #Igslovenia #geoslovenija #vipavavalley #Otlica #Otlicanaturalwindow #kampadanes #otliskookno #kampajutri #nature #naturalwonder #karstprocess #LuknjaSkozi #hiking #hikeandfly #legendsays

A photo posted by Domen Kastner (@domenkastner) on

Ko sem spet nad startom, navrtim do 1100 v bazo in se odpeljem proti Vipavi. Z bogato višino si že domišljam, kako se bom zapeljal na Nanos, pa me zadnji kos do Plazu tako zaustavlja direkten J, da spet zacurim pod Plazom do 208 (slabih 100m nad Vipavo). Še nekaj jih je takrat blizu, pa (razen mene in še enega) vsi scurijo v okolico Vipave. Borim se in borim in se spajsam nad Plaz in potem naprej okoli vogala mimo plezalcev spet zacurim pod Gradiško turo. Pod nivojem cerkvice Sv.Nikolaja se v drugo rešujem in v vedno močnejšem dviganju pridem spet nad greben pri Tabli. Naprej proti Nanosu se mi zdi vedno bolj razrukano in spet jojo. Nekaj za Lovsko imam guncanja dovolj in obrnem in nazaj (zdaj jih kar še nekaj prihaja naproti). Srečava se z Erzom. Pri Tabli guncanje skoraj poneha. V krasnem dviganju naberem nekaj čez 1000 in se zapeljem z bogato višino čez Anjo in nazaj na pristanek,

Zoranov let

kjer s padalom pokrijem Lusjo, ki pospravlja.

Sedaj je vreme popolnoma drugačno, pokritost je izginila in spet je vse v popoldanskem sončku… pUnČkA je pristala v Ajdovščini. Jean pa potegne od Nanosa naprej mimo Razdrtega.

Janov drugi del

Mega se je odpeljal po svoje do Lijaka in nazaj in pristaja na Kovku, da reši LCja.

Megov let

Erzo pa se pridruži nama z Lusjo.

Erzov let

 

Še vizualizacija naših letov.

 

 

 

Pri Anji počakamo, da pride Mega s pUnČkO po nas in zadovoljni proti domu.

Vipavska dolina, ki od povirja potoka Močilnika pod Razdrtim do Goriške ravnine meri skoraj 40 km. ================================== @nejcbole hvala za fotografijo 📷 👏 🇸🇮 ================================== 👉 www.facebook.com/geoslovenija ================================== #geoslo #igslovenia #vipava #vipavskadolina #vipavavalley #slovenia #ifeelslovenia #iloveslovenia #thisisslovenia #visitslovenia #kampadanes #mediteran #natgeobalkan #mysticbalkans #snappguides #tripadvisor #discoverthebalkans #beautifuldestinations #neverstopexploring #naturephotography #photooftheday #igeurope #instagoodmyphoto #nature #topdecker #justgoshoot #exploretocreate #visualsoflife #theoutbound #lonelyplanet

A photo posted by Geografija Slovenije (@geoslovenija) on

Spet je danes plan Osojščica. In danes je tam kar jasno do podna, tako da bi bilo super, če ne bi veter obrnil na Z. In v tistih krajih močan… 45km/h +. In tudi Gorenjska je v soncu in Primorska. Najprej še razmišljam o hribih (Vogel – 12 JZ, pa Krvavec 8 SZ v naraščanju), potem pa se odločimo za siguren Kovk, ki je tudi že obrnil na J, JZ.

Jaz po Faaca, na Vrhniki k Erzu in na Uncu naložimo še Mega in Jeana. Pri Anji nas čaka Samo za 2.rundo in gor. Prva runda že v luftu.

Na startu idealen veter (5/7, sicer malo spreminjajoč po jakosti). Postavimo in v luft: Jean, Erzo, jaz, Mega in Faaca.

In potem debele dve uri jadranja pod inverzijo na 1200 – jojo, kot je napovedal Mega. Močna pobiranja in zgubljanja. Mimo Hublja do Predmeje delovno. Nazaj do Podrte in tu z Jeanom še naberem do 1100, da se zapeljeva proti Vipavi, kamor je malo prej že zapeljal Erzo. Faaca in Mega (brez varia) nekaj za nama. Jean pride na vrh Plaza (malo je še pobral pred njim), jaz sem že nižji. Jean se spajsa na rob in naprej, jaz drajsam in se matram in se na koncu predam in odpeljem pristat proti strelišču.

Pa zunaj proti AC 100m nad ravnino dobim rahlo dviganje. Vztrajam, vrtim in počasi nabiram metre nazaj proti pobočju. Še moder ION z odprtim sedežem je blizu mene v pristajanju in tudi začne vztrajati in malo višje King (prepričan sem, da sta Faaca in Mega, pa se kasneje izkaže, da je »Faaca« bil Dušan Štusej z novim sedežem).

Dviganje je vedno lepše in bolj enakomerno in že sem nad grebenom spet na 1000 !! Naprej v vedno bolj razguncano do Hieronima, kjer obrnem in počasi proti vetru nazaj. Na Tabli še popravim na 1000 in se odpeljem do travnika tik pred Anjo.

Zoranov let

Mega pristanem malo za mano na uradnem, Vanja pa zraven cerkve.

Faacov let

Jean je s Table obrnil še 1x nazaj na Nanos in šel pristati v Razdrto, kjer ga pobereta Simon in Dušan.

Jeanov let

Erzo pa iznad Vrhpolja (ko si premisli glede priklapljanja Kovka) še do Nanosa in nazaj do Anje, kjer ga čakamo.

Erzov let

Še vizualizacija naših letov

 

 

Vsi veseli ko radio, sploh Dušan, ki je prvič odletel »kurirčka«…

Spet danes podobna situacija kot včeraj in moj današnji cilj je Osojščica (pa čeprav sam…). Pa je tudi danes v Celovški kotlini megla (kot naj bi je po napovedi ne bilo) in seveda odstopim (megla je danes tudi pod Višarji…).

Malo se še usklajujemo kako in kaj. V igri je Krvavec s sončka skozi meglo – pa je vrh baze že pri hotelu; pa sončni Lijak, kjer (ne)piha močna burja (ki sicer prbija po Vipavski). Na koncu ostanem sam: torej projekti v tmurnem megličasto mrzlem dnevu.

Me je včeraj spomnil Domen na zastavo nad Hotavljami in kmalu sem tam. Piha lep enakomeren V od Gorenje vasi sem (2-3m).

Postavim, lepo hrbtno dvignem in porinem do preloma in stopim v zrak. In lepo speljem čez kandelaberske drote spodaj in pristanem na travniku pred trofazno.

Zoranov let

Samo naberem padalo, ga odložim in gor po LCja.