Danes napovedan lep, sončen dan, z nekaj burje in inverzijo. Gorenjska pod kar gostim pokrovom, Vipavska pa res v močni burji (11/16 SV Kovk).

Z Jeanom že zgodaj jamrava nad usodo, saj je v takem planiran Čaven preveč tvegan (Lijak je zaprt zaradi razstreljevanja…). Ko ure tečejo, vedno bolj kaže, da ne bomo šli nikamor na resno letenje. Tudi Erzo že odpove. Pa Faaca in Igor ponovno zdražita s Čavnom, jaz pa se zapalim za Nanos, kjer je že od jutra veter 5/8 SV. In je določena ob 12h Železniška.

Pri Faacu poberem njega in Igorja in na Vrhniko po Erza, kamor pridivja še pUnČkA. Jean pobere na Uncu Mega in dol. Med potjo se, demokratično in z  debato, podprto z veliko argumenti, do Razdrtega odločimo za Čaven (danes je prava burja, po pobočjih se močno zliva dol v Vipavsko, z višino pa vedno manj SV vetra – in to bo bolj primerno za Čaven, kot Nanos V…).

V Lokavcu k Samu, ki nas s pomočjo verig v zadnjem vzponu pripelje po zaledeneli cesti nad start.

Na startu pa sonček in skoraj pomlad. Piha malo SV, skoraj premalo. Takoj postavimo proti SV in v luft: Erzo, jaz, Jean, Igor, Faaca, pUnČkA in Mega.

Najprej drajsamo na SV pobočju okoli starta (nekateri bolj, drugi manj uspešno). Sam že začenjam curiti, ko le najdem lepo dviganje, ki me spet pripelje nad start. Le Erza vidim, da je že za robom proti Kuclju, ostali so še tu, okoli starta. Pa se zapeljem okoli V raza nad Polico v vedno bolj rukajočem (SV se zliva čez rob). Vendar kar nekako držim višino. Pa vidim Erza kako vrti precej zunaj, stran od pobočja proti Kuclju. In naredim napako dneva: namesto, da bi raje rinil naprej ob pobočju, se zapeljem ven (bo dviganje in bolj mirno…), kjer ne najdem nobenega dviganja. Vidim tudi pUnČkO in Faaca, kako se pod Polico obračata ven in nazaj proti Lokavcu. In se še jaz (že prenizek za naprej proti Kuclju ?)  obrnem v vedno močnejši SV veter, ki konkretno zaustavlja. Je kar živahno in počasno v ta veter.

Faaca veter preveč zaustavlja, tako da pristane na travnikih nad Lokavcem.

Faacov let

Midva s pUnČkO  (z nekaj vmesnimi rukerji gor, ki jih ne znam izkoristiti) le pririneva do Lokavca.

Zoranov let

Ostali pa so izginili proti Lijaku. Pospraviva in do LCja, kjer že čaka Faaca. Na pico na letališče, saj od ostalih nobenega glasu.

Končno se javi Mega, ki je obrnil Lijak in prišel nazaj do Lokavca.

Megov let

Nekaj zatem javi Erzo, da je pristal (po štrikanju med Lijakom, Danijelom in Čavnom) pred Lijakom, ki je že od 13.30 ure spet odprt…

Erzov let

Malo za njim tam zraven pristane še Igor.

Igorjev let

Gremo po njiju in medtem pristane/scuri tudi Jean v pobočjih Čavna nad Ravnami in Črničami,

Jeanov let

kamor ga gremo pobrati.

Še vizualizacija


Se mi zdi, da smo dobili več, kot smo pričakovali.

Danes v Istri sonce. In ker tudi vetra ni preveč, na poti v LJU ovinek na Srbane, kjer piha JZ 3-8 od Novigrada sem. Danes sem tu vsaj četrtič na ogledih (doslej je bilo vedno premočno, če je že smer bila prava). Danes je sicer malo z desne, vendar bo šlo.

Postavim Rooka, ga v prvo namestim v zidek, v drugo podrem, ker mi uide naprej in v tretjo lepo stabiliziram in stopim v zrak.

 

Sem upal, da bo malo za jadrat, pa se le v širokem loku odpeljem do glavne ceste.

Vendar sem vesel kot radio, saj sem si ga res že dolgo želel, danes je pa kar mimogrede (dobesedno) ratal…

Še en sluzast dan s SV in ves v meglah od spodaj do gor in okoli 0. In ker imam samo dopoldan čas, nekam v bližnjo okolico. In se spomnim na Pojetovega Suškota.

Tu sem enkrat že bil, pa je pošteno pihalo dol, da o vasici v dolini ne govorim. Ko sva kasneje govorila z Erzom (ki je bil tudi že na ogledih), me je potolažil, da itak lahko pristanem na travnikih pred krizo.

In grem z robo po rahlo poledeneli travi najprej nad mrežasto ograjo pašnika za konje. Pa vidim, da domačin (ki je ravnokar prišel domov) pogleduje k meni (torej ni pametno prejahati ograjo) in grem nazaj dol po navodila. Možakar pove, da je eden že bil nekoč tukaj (Pojč 🙂 ) in da moram skozi stajo na pašnik. Poslušam navodila in na vrh.

Še prejle je pihalo z desne, zdajle lepo gor (2-4). Postavim po rahlo spolzki travi. Ko lepo pihne, potegnem in v luft tik nad mrežo. Še kar drži, ampak tudi približno me ne mika nad strehe in drote v vasi spodaj. Ker vidim desno spodaj v dolinici čez bore majhen travniček, se usmerim tja in z malo slalomiranja pristanem (je res kar majhen).

Zoranov let

Pospravim in peš naokoli po cesti (nobenega avta mimo) gor po LCja.

Še en slab dan. Meglen, sluzast, na Kovku 25/32 m/s  SV. Ponekod rosi. Malo dražim Jeana, pa pravi, da ima premočnega vetra od včeraj zadosti.

In grem sam spet proti Ribnici, kjer sem že pohajal, saj je niže napovedanega manj vetra in megle. Pri Žlebiču najprej gor skozi Zapotok na start Zapotok. Piha močno z leve (nazadnje pre-močno z desne) in rosi.

Na vrh na Sinovico, ki je v totalni megli. Grem sicer na start, pa vidim le travnik cca 10m pred seboj; piha pa V idealno gor kakšnih 5m (hladnoooo).

Dol in na Sela nasproti, saj je tam travnato (položno) pobočje tudi na V. Z robo kar po kolovozu na vrh. Erzo je tu odletel v desno, jaz pa postavim v levo.

Piha z V lepo gor po res položnem travniku. Malo hrbtno dvigujem v idealnem vetru. Nekajkrat poskusim poriniti naprej, pa komaj porivam proti vetru po travniku, dvigniti pa me noče. Potem pa mi enkrat le rata in se zapeljem tik nad tlemi do preloma in na levo v kotanjico pred glavno cesto.

Zoranov let

Pospravim in v rosenju do LCja. Tu piha bolj JV, zato še enkrat čez na Zapotok, kjer pa je nespremenjeno močan V z leve.

Še pod Zamostec, kjer je že spodaj močan V z rosenjem, tako, da predvidevam, da bo tudi na vrhu preveč vetra – z leve.

Kljub prazniku imam dopoldan zemeljske obveznosti. Ko se okoli 13.ure sprostim, so tisti, ki so kam šli, že šli (vsaj jaz tako mislim) in se odločim vsaj za tolažilni skokec s kakšne nove krtine.

Ker piha SV, se mi tale lokacija zdi ravno pravšnja (čeprav krtina ni nova in sem sedaj že četrtič tukaj). Prej sem bil mimogrede ob obisku okoliških lokacij, danes sem samo za tole tukaj. In moram odleteti. Čeprav piha pravokotno z desne na pobočje (in na momente kar močno).

Postavim pravokotno na cesto in platojček pod njo. Namestim zidek in čakam, da bi se smer vsaj malo popravila po hribu gor. Pa se ne.

In hrbtno dvignem in potisnem poševno po pobočju in najprej sploh ne morem v luft, potem me le vzame. V luftu me samo zanaša ob pobočju dol in sploh ne morem proti vetru (veter kar močno obliva pobočje z desne). Ves sem nizek in na dnu travnika samo stopim dol, ker ni šans, da bi preletel drevesno mejo v dolinico spodaj (kjer je seveda pristal Erzo).

Zoranov let

Med pospravljanjem pride mlada sprehajalka povedati, da sem ji polepšal dan, ker padalca tu še ni videla.

Ko pospravim in se odpravim gor, vidim na desni (od zgoraj dol grede levo) odprto pobočje v travnato dolino spodaj, ki bi mi prinesla nekaj sto dodatnih m in tudi nekaj lepe dodatne višine (nižine). Jaz pa rinil v močan veter z desne, namesto, da bi se z njim odpeljal v dolino!! Koliko izkušenj mi še manjka (pa tudi malo več vida…) !!

Ampak odletel sem pa le, čeprav je pihalo podobno in močneje, kot prejšnjič po Troščinah. Zadnjič po Dobjah pa je pihalo popolnoma od zadaj in nisem uspel odleteti (kot je bilo poročano)…