Sva včeraj z Igorjem gruntala, da bi bil danes lahko Smuk, pa naju potem jutranja ažurirana napoved ni prepričala in sva rekla, da bo Gorenjska prav fajn, če ne bo zdivjala. Dopoldne še malo taktiziramo, ko pa Mega javi, da se je sprostil, smo zmenjeni za 12.15 pod Ambrotom. Še pUnČkO obvestimo; bo prišla, če ji s štarta potrdimo situacijo.

Mega potegne gor in na štart, kjer smo edini. Piha gor, občasno nula. Postavimo in v luft: Mega, jaz in Igor (ko spet dočaka veter).

V začetku navijamo nad startom do baz, ki so sprva kar nesimpatične, kasneje vedno lepše. Vmes pride na start tudi pUnČkA, ki kar nekaj časa čaka na veter. Igor gre na ogled proti Kamniškemu, Mega bolj zunaj in na Potoško in nazaj.

Potem se po enem stebru do 1900 z Igorjem odločiva in potegneva na Potoško in naprej: »klasika«. Lepa dviganja in baze, vse se vedno bolj odpira in lepo dela. Ko na Kriški obrnem nad kočo nazaj je sprva v veter, potem od Tolstega spet steče. Tu se srečava s pUnČkO, Mega pa pobira baze zunaj nad dolino. Pri Kališču nabereva z Igorjem do 1900, direkt nad Potoško in s 1700 čez Kokro. Z lepo višino sem čez, pa si vseeno ne upam nasloniti preveč na pobočje pri žičnici (še vedno je čutiti veliko V okoli roba), kar je napaka, saj se ostali trije (pa še kdo) samo odpeljejo do Ambrota.

Jaz pa nad Stiško ves nizek do Apna, kjer dobim steber in spet naberem nad Ambrota. Še malo jadramo sem in tja, jaz grem proti Kamniškemu in nazaj. pUnČkA pristane na Jezercu (da reši svoj avto), Mega enako malo kasneje (da reši svoj avto).

Megov let

Jadranje je vedno lepše in ne morem se upreti še enemu stebru do 2100. Igor se odloči še enkrat proti Potoški in naprej, jaz pa daleč proti Možjanci in ko mi naredi cin 3 polne ure, se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Igor še enkrat obrne Kriško,

Igorjeva dvojna klasika

medtem, ko se midva z Megom mastiva pod Jenkovo.

Še vizualizacija naših letov

 

Dosti bolje, kot je kazalo sprva.

Zjutraj mi Jean sporoči, da je danes ob 11.30 planirana skupinska akcija na Slivnici. Ker imam ves dopoldan zemeljske obveznosti, odpovem udeležbo Megu, ko me kliče za akcijo in iščem variante za kasneje. Igor se danes odpove letenju, pa tudi pUnČkA mi da košarico, ko se končno sprostim okoli 14h.

Pokličem Mega, ki malo kasneje scuri in mi pove, da je na Slivnici OK, brez pretiranega razvoja in da tudi Prevko prihaja odpeljat tandem. Takoj skočim v LCja in dol.

Na Uncu poberem Mega in do pumpe, kjer že čaka Prevko. Naju in tudi klientko. Ko pride, gasa s kombijem gor. Na startu piha kar močno (sunki 10, JZ) vendar je ful obetavno. Še Mega se odloči, da gre še enkrat in postavimo. Ko že nameščam zidek, mi Mega reši en gromozanski vozel. Ko padalo dvignem, pa ni več časa preverjati štrikce, saj me samo z mesta liftne (iz sedečega položaja) v luft.

Ko se namestim, ugotovim, da imam še en vozel na komandi, ki pa je obvladljiv (tudi Mega me po postaji vzpodbuja naj pazljivo jadram in vztrajam). V luft še Prevko s tandemom in Mega.

V začetku mi je kar malo neprijetno, počasi se navadim in asimetrično zategujem komande. Končne se (skoraj) popolnoma sprostim in potem je ura in pol uživancije okoli Slivnice (kam stran v bolj neznano vseeno raje ne grem).

Zoranov let

Nekajkrat sva z Megom bila blizu skupaj,

tudi Prevko s tandemom je lepo jadral in nabiral  naokoli, pa še Emil

Emilov let

in Sašo.

Sašov let

Ker zjutraj ne morem preveč zgodaj in popoldne ne preveč dolgo, se odločim za projekte; pa še sondaža je povsem neobetavna…

Grem v logaški konec, kjer se je po zaslugi Erza in novonastajajočega 380 KV daljnovoda pojavilo nekaj novih belih pik.

Po gradbenem kolovozu gor do novega stebra. Pobočje pokošeno u nulo, le piha žal precej z desne (Z, SZ 4-5/8,5).

Postavim in čakam, da je primerno. Potegnem v desno in potem z vetrom čez drevesno mejo na levi travnik in pred staro trofazno nazaj v veter v kot pred hišo.

Zoranov let

Pospravim in gor po LCja.

Ogled še ene potencialne lokacije, pa žal piha od zadaj.

Naslednji 380 KV steber (bela pika) obkrožen s pastirjem in čredo bikov in krav. Spodaj trofazna, dvofazna in telefonija sem in tja povprek. Od tam, kjer bi se lahko startalo (zame) prenizko za čez drote.

Naslednji steber/lokacija je spet čudovit pokošen travnik, vendar žal pobočje obrnjeno na JV. Piha pa Z, SZ – čez hribček od zadaj.

Postavim in čakam na nulco ali kaj termike od spredaj. Enkrat že dvignem, pa veter od zadaj prevali padalo čez mene. Potem čakam malo bolj potrpežljivo, potegnem in se odpeljem dol v graben, kjer pa je tik nad tlemi v ozkem koridorju kar malo rodea.

Zoranov let

Pospravim in z robo gor do LCja v vročini, da kar umiram.

Še dve lokaciji si pogledam, pa piha popolnoma narobe, tako da se kar usmerim po Rovtarski cesti nazaj v civilizacijo (čas že po malem priganja…).

Pa seveda n-tič ustavim pod nesojenim Godobolom (tukaj sem bil pred Erzom, pa me je prvič Godobolčan odgnal, drugič mi pogojno dovolil obisk pozimi, ko ne bo krav in el.pastirja in košnje in…).

Danes piha približno iz prave smeri (kolikor je v teh dolinah to sploh mogoče) za let na Z. Pobočje pokošeno v nulo. In danes nič ne vprašam, ampak grem z druge strani kar gor. Čisto na vrhu piha preveč z desne (SZ ?), zato grem malo nazaj in postavim na bolj strmem pobočju. V zaveterju dreves počakam veter iz doline in stopim v zrak. Zunaj na odprtem spet malo rodea in pristanek nad glavno cesto.

Zoranov let