Kljub hudi potrebi bo dvodnevni abstinenci mi danes ni povsem jasno, če bom lahko letel: 1. zemeljske obveznosti in 2.slabo zdravstveno stanje…

Jean (zame) prezgodaj na domači hrib, Delux pa me s »popoldanskim uživaškim letenjem« na Gozdu (mogoče bi pa še četrtič šel scurit?) spravi na obrate.

Vse se mi izide (razen zdravja), da ga lahko nekaj po 15h pričakam v Seničnem, ravno ko pride tudi Meri (ki tudi obljublja uživaško jadranje). Počakamo še Matica in Boris potegne gor.

Na startu kar gneča – predvsem tuji tečajniki. Počasi se pripravljam(o) (s počivanjem v senci in preverjanjem lastnega počutja…). Ko se start pretežno sprazni, tudi piha malo lepše in nekateri naši že navijajo pred startom (tečajniki so se v glavnem dol zmetali). Potegnem malo pred Borisom, nekaj navijem pred startom in potem k Meri na V rob. V začetku vozim zelo previdno, da lahko takoj zapeljem proti pristanku, če se ne bom počutil varno. Pa se mi počutje na padalu kar stabilizira (dobesedno) in bolj pogumno zavrtim. Poberem do vrha Tolstega in potem za Borisom mimo Storžiča čez Kališče do Zaplate. Občasno je kar živahno (pomladansko – reče Boris na koncu). Boris gre naprej do Javorovega, jaz pa od Zaplate nazaj do Kriške. Ko hočem po napolnjeni uri dol, me vseeno premamita Meri in Matic, ki daleč zunaj vrtita in pobirata. Tako še naslednjo debelo uro jadram sem in tja, medtem, ko Boris odpelje še eno rundo.

Zoranov let

Dosti več, kot sem si obetal…

Dopoldan uliva na polno, okoli poldneva pa se začne boljšati, burja in SV še vedno močna. Malo provociram Jeana, pa ne trza.

Ob 15h pa mi pošlje SMS, da Erzo sklicuje Grmado za 15.30. Seveda ob napovedani uri ne morem do tja in se napovem za mogoče kasneje.

Ko se odpeljem iz LJU, pa zvem, da se od bal (kjer piha (pre)močan S) prestavljajo na Zavrh.

Še pred njimi sem na Šodru. K Erzu, ki je z Žanom, še Emil in Sašo in jaz. Zgoraj v vasi kar piha.

Na štartu tudi kar močno (5-7/10,2) vendar piha direkt gor. Emil ne pomišlja in za njim vsi postavimo. Le Sašo še malo cinca.

V luft Emil (ki gre direkt ven in potem v močnem požiranju komaj kaj naprej proti levi – torej je zunaj res močan S), pa Erzo, Jean in jaz. In nekaj za nami še Sašo.

Mene lepo dvigne pred startom in takoj grem počez na Trebelnik in sem že nad grebenom. Na dinamiki kar drži in skoraj ni treba zavrteti. Na Javorču še malo naprej in ven, dokler drži, potem obrnemo in nazaj do starta. Na Trebelniku še naberem(o) in do Antene in kolikor kdo še naprej. Sam obrnem pri Anteni in sedaj niže, kot prvo rundo do Javorča in čez Vrhniko do pod Hribe.

Zoranov let

Ostali trije gredo še enkrat do Antene še nižje in potem dokler gre: Emil in Erzo skoraj do BJja.

Emil

Erzo

Jean pristane na fuzbal placu.

Jean

Sašo pa (po drajsanju sem in tja do starta in nazaj) pod Javorčem .

Sašo

Dosti več, kot je bilo za pričakovati od dneva.

Danes V, SV in JV in popoldne napovedane plohe in nevihte. Najprej se z Jeanom in Megom uskladimo za Zavrh, ko pa ob 13h odhajam iz LJU, tu vse črno. Takoj spremenimo cilj v Planinsko Grmado, kjer je še kakšna krpica modrine.

Skozi Vrhniko rahlo prši, tako da nisem v dvomih. Pri balah prestopim k Megu in k Jeanu (ki z bližajočim dnevom odločitve postaja je vedno bolj raztresen 🙂 …) in gor.

Na startu piha kar znosno, vendar v sunkih in vsi pričakujemo veliko vetra z leve, saj drevesa na momente pošteno zaziba in zašumijo. Predvsem pa nas ustavljajo temne baze, ki se nabirajo naokoli. Pa še malo pomodrujemo o težkih življenjskih problemih in svetovnih nazorih in urica mine. Medtem se skoraj zjasni, še malo počakamo, da se nam veter ne zdi več tako močan in potem v zrak: Jean (kot vedno sonda – pa saj je on domačin in najbolj ve…), jaz in Mega.

Jean se samo zapelje ven in v dviganju na levo in potem mu gre vedno bolj gor. Ko je blizu 1600 se samo odpelje s 60+ nazaj.

Midva z Megom sva pred startom preverila, da so na Kovku še vedno sunki 18m/s SV, zato ne bova rinila v smeri Nanosa…

Jadrava na močnem V sem in tja in sploh ni treba zares zavrteti, saj gre res samo gor. Potem proti Grčarevcu pa nazaj, pa na Stari grad in nazaj, ko oba neodvisno nameravava po dobri urici pristati. Pa vidiva Emila, ki ravno starta in se seveda nasloniva na pobočje in gre spet gor. Še nekaj časa jadramo sem in tja, potem se zdi, da je vetra vedno več in z Megom se zapeljeva čez Planinsko polje do AC, da bi šlo počasi dol. Mega res zgubi dovolj višine, da se samo še zapelje nazaj na pristanek.

Megov let

Meni pa kar noče dol. Na koncu potegnem ušesa (da še to sprobam na Mentorju 5) in se po slabih dveh urah zapeljem na pristanek.

Zoranov let

Med pospravljanjem Jean javi, da je pristal v Razdrtem in da je že dobil ekspresni prevoz do Postojne…

Jeanov let

Kmalu za nama pristane tudi Emil.

Emilov let

Zapeljem ju do Jeana (ki je medtem že doma), ki ju potem zapelje gor po avtomobila. Jaz pa vesel domov skozi nevihto, ki me pričaka na Vrhniki…

Danes bi pa že moral spet nekam iti, da se neham tresti. Dopoldansko usklajevanje ne prinese nič skupne akcije, zato se odločim da grem kar sam na Gorenjsko (manj Z, Gozd ves dan J, Ambrož in Krvavec J, JZ, še ob 14h vse modro in brez oblačka).

Ustavim se pod Ambrotom na praznem parkingu. Občasno kar potegne in Ambro ravno obrne na SZ, na vrhu pa ves čas strogi Z. To mi ni preveč všeč in potegnem do Gozda.

Tu vzleta in pristaja množica Poljakov. Ker bolj ali manj curijo, nekaj časa cincam, ali sploh iti gor. Pa zraven mene zaparkira Erzo, ki je tudi ravno prišel izpod Ambrota (z enako ugotovitvijo). Naložim se k njemu in gor.

Erzo nima namena čakati in kar postavi med Poljake in odleti v šibkem vetru. Meni se zdi premalo vetra, oblaki pa vedno bolj pokrivajo, zato vseeno tudi postavim. Erzo se najprej matra pred startom v neki nulci, potem se zapelje na V in izgine.

Potegnem še jaz, se malo matram zunaj pred startom (kot je svetoval Jure), pa vse skupaj nič. Vidim, da se je Erzo rešil na V robu in zapeljem tja. Pa sem tako nizek, da že drajsam krošnje in se samo še zapeljem na pristanek, kamor komaj pridrajsam (vmesno dviganje na slemenu me je rešilo pred prezgodnjim pristankom pri cesti).

Zoranov let

Ko pospravljam, vidim, da je Erzo že na Kriški.

Počasi prihajajo tudi lokalci (Meri, Igor,…). Najprej nameravam samo gor po Erzov avto, pa me »prepričajo«, da bo po 17h sigurno spet vse držalo (kot predvčerajšnjim). Naložim še svoje padalo in gor.

Sprva vetra malo, občasno (ko se zadaj bolj nabijejo temni oblaki) pa kar potegne. Čakamo in modrujemo kdaj bo… Ko se ura že nagne krepko čez 17h, počasi postavimo (še vedno razmišljam, če bi kar Erzov avto dol odpeljal..), saj baje zdaj bo. Ciril prvi potegne in najprej zacuri, potem se iz nižav reši nekje Z na desni in pride nad start. Potegnem še sam, grem takoj na desno, pa mi nič ne rata in počasi curim. Ko spet poskušam proti levi sem spet prenizek in se po dodatni borbi na slemenu odpeljem še v drugo na pristanek.

Zoranov let

Ampak naslednji so pa kar ostali nad grebenom in potem še dolgo veselo letkali sem in tja…

Torej je po 17h res bilo Ok. Samo ne za mene :-).

Ko pospravim, se Erzo javi iz Radovljice z zagotovljenim prevozom do Seničnega.

Erzov let

Spravim mu avto dol do Bajda in gasa v LJU…