Igor že od včeraj iz Bohinja navija za Vogel. In ker se strinjam z njegovimi argumenti in že dolgo nisem bil v Bohinju, sem zelo za. Ob večernem usklajevanju (pUnČkA, Mega) ni pretiranega letalskega navdušenja ostalih. Je pa neletalsko zanimanje za izlet in kopanje v Bohinju (Alenka) in je odločeno.

Ob 8h iz LJU do jezera, kjer se dobiva na kavi z Sašo in Igorjem. Že vse jutro piha na Voglu J in smo malo skeptični in začnemo mencati. Pa hkrati ugotovimo, da je Vogel obrnil na SV in da gredo domačini (Blaž,…) že na gondolo.

Panika in ob 11h smo mi trije tudi že na gondoli. Na sedežnici še piha V, ko pridemo na start pa že obrača na J. Začnemo postavljati kar na J start ob vlečnici, kjer že dva startujeta. Na glavnem startu je množica padalcev, ki pa se že počasi selijo k nam.

Postavimo in v luft Saša, Zoran in Igor.

Ker vidim, da vsi, ki so okoli Storeča, bolj ali manj curijo, zavijem na desno pod Zavitar, kjer jih je tudi že nekaj. Najprej se matramo ob pobočju kar nekaj časa, potem Saša, ki je nizka, najde bolj zunaj steber in začne nabirati. Ostali se zakadimo tja in zavrtimo. Saša ima počasi zadosti in se odpelje čez jezero in kmalu pristane.

 

Sašini komentarji leta:

Ostali počasi naberemo nad vrhove s tendenco proti JZ (Šija). Trije so dovolj visoko in se vržejo čez greben na J stran Bohinjcev. Sam sem že na 2300, ko se Igor, nekoliko nižji, tudi usmeri čez. Pa ga začne močno požirati, tako da že pred grebenom obrne in se odpelje nazaj proti Storeču. Sam sem sprva potegnil za njim, pa me videno takoj obrne in še malo vrtim nad planoto.

Potem se domišljavo zapeljem čez jezero na Pršivec, v prepričanju, da bom brez problemov nabral. Pridem cca 100m pod vrh, ne da bi mi enkrat samkrat pisknilo. Tudi ob pobočju ne najdem nič. Počasi grem v smeri Vogarja (bogato nad robom), pa nikjer, kjer so običajno granate v višave, ne najdem nič. Bluzim sem in tja in sem že na višini Vogarja. Vidim, da je spodaj Igor na pol pobočja pod startom, pa se zagrizeno bori in grebe za vsak m. Tako, kot on počasi nabira, jaz svojo (prej bogato) višino zapravljam. Kmalu sva na isti višini.

Ko je ura napolnjena, me počasi mineva (večina ostalih tod okoli tudi bolj curi, pa tu spodaj je tudi vročina vedno močnejša) in se predam (ne verjamem, da bo kaj drugače) in počasi zapeljem na pristanek.

Zoranovi komentarji leta:

• Igor : Nov nov? [08.07.2017 19:11]
• 2.Zoran Gaborovič : Ja. V bistvu res. Prvič startal na J [08.07.2017 20:05]

 

Ko pospravim, s Sašo najprej rešiva Igorjev avto izpod Vogla. Potem se s Sašo in Alenko že kopamo, ko Igor še vedno drajsa na (skoraj) isti višini pod Vogarjem!!!

In potem dočaka, da začne delati in končno nabere in se odpelje čez Krstenico proti Triglavu. Medtem spodaj opazujemo, kako vse naokoli ekspresno nakuhava. Ko se vse bolj pokriva in proti Bledu že kaže dež in se razni padalci in tandemi pospešeno (z ušesi) spuščajo na pristanek, pristane tudi Igor, ki je bil prvikrat na Triglavu.

Igorjev komentar pri Cimermanovem letu naslednji dan : Ura levo desno desno levo je vseeno ura. Včerajšnji prvi Triglav pa je bil tako mamljiv, da sem raje stisnil zobe kot rit pod karfiolam. Točno na Triglavu me je začelo škropiti in sem ga imel ves čas za hrbtom do pristanka. Celo pred pristankom kar konkretne kaplje. 20 minut po pristanku, ko sem ravno pospravil se je ulilo na polno čez celo jezero in dolino. Zato sem pa danes malo prej obrnil, čeprav je bilo bistveno boljše kot včeraj. Lp [09.07.2017 19:21]

 

Tik zatem, ko pospravi nastane vesoljni potop in množica kopalcev beži pod kakršnokoli streho, v avtomobile,…

Čez pol ure pa že v sončku pri Kramarju jemo in pijemo…

 

Še vizualizacija letov:

 

 

Ker imam dopoldne zemeljske obveznosti in je napoved zelo obetavna (malo vetra, JZ, majhna možnost ploh, le sondaža je do 1400 slaba, više super) so že zgodaj vsi dogovorjeni za akcijo: Igor verjame v 10h na Voglu, razširjena jata se ve, kam gre – na Slivnico, Jean s tandemom pa na Kovk. Slak pokliče, da bodo danes Karavanke (in si je zato vzel dopust) in je tudi ob 10h že na poti (eni so baje bili že ob 9h zmenjeni pod Ambrotom). Sam bi rad padalo preizkusil še v hribih in me vleče na Krvavec.

Tako se delovni ljudje, ki ne moremo prej, dobimo ob 12.45 pod Ambrotom: pUnČkA, ki je tudi navijala za Gorenjsko in jaz. Z LCjem gor v bolj hladne predele. Med potjo se odločiva, da bo najbrž dovolj, če greva le na Zg.poseko.

Na startu se nama pridruži le še en padalec, drugače je nebo naokoli prazno. Postavimo in v luft: jaz in pUnČkA. Takoj dobim steber, ki me odpelje čez 1800, potem pa spet zabluzim sem in tja in dole in gore… pUnČkA se v začetku bolj matra, pa potem lepo nabere in se odpelje v Javorov vrh. In jaz za njo.

Ko sem pred leti zadnjič priklopil tako nizko, sem se samo še v Kokro odpeljal, danes pa se kar hitro spajsava. In potem nabereva nad Potoško in čez na Zaplato in naprej mimo Storžiča do Tolstega in Kriške. Ves čas je rodeo: ozka in močna sunkovita dviganja do 1400 (območje inverzije ?) brez splošnega vetra, više V, visoko Z. Najprej še pomislim za naprej proti Dobrči, pa me močan JV na Kriški in težavna in predvsem neprijetna pobiranja odvrnejo od tega. Ko še pUnČkA tu obrne nazaj, ni več dileme.

Nazaj je podobno. Od Zaplate proti Potoški pUnČkA zacuri in se rešuje proti Preddvoru, kjer jo že vidim pristati. Sam naberem na 1600 (više ne zmorem) v razrukanem dviganju s kloferjem (1/3 padala mi zapre…) in potem čez nad Štefanjo. Vzhodnik od Ambrota me gunca in ustavlja in le malo dviguje. Nad Stiško sem ves nizek in ko pridem nad travnike pod Ambrožem vidim, da sem prenizek za mimo Grajca, zato obrnem in nazaj do križišča za Grajcem pred Stiško.

Ko pospravljam, pripelje mimo prijazen padalec, ki ponudi, da me počaka in zapelje gor po LCja.

Medtem pa pUnČkA ni pristala pri jezeru v Preddvoru ampak je z manj kot 1000 pobrala na 2200 in se zapeljala direkt čez na Krvavec pristati na svoj standarden plac pri Jezercih, da bi rešila LCja. Tako pa jaz pridem po njo in ker je še krasen dan, gor na kosilo h Gospincu. Prej sem mislil, da ima tudi novi Mentor zasluge za ta rodeo danes, v pogovoru pa je jasno, da tudi pUnČkI današnje razburkano letenje ni bilo preveč všeč in je bilo res tako, kot sem doživljal današnje letenje …

In ko sva gor na razgledni pijači in jedači, postaja vedno boljše: bazice se napihujejo, na nebu se pojavljajo padalci (ki predvidoma startujejo na Krvavcu ?), ki samo ležerno drajsajo sem in jih kar samo dviguje. Odpeljejo se proti Kalškemu, pa v višavah naprej proti Grintovcu. Čeprav se delava neprizadeta, sva jim vedno bolj nevoščljiva: vse drži in je nescurljivo! Ko se še nekdo pripelje v višavah čez 2000 daleč sredi Gorenjske doline (CTR?) od Kriške sem, imava dovolj in se odpeljeva dol…

Danes pa že komaj čakam, da nekam gremo, saj je bila abstinenca res (pre)dolga, da ne govorim o novem padalu, ki čaka, čaka,…

Igor in Boris se že usklajujeta med Slivnico, Primorsko in Krvavcem, ko Igor pokliče mene za moje želje. Preverim še z Megom in Jeanom in večina (razširjene) jate gre na Slivnico, ki pa mene ne vleče, saj bi rad novo padalo končno že enkrat (Gozda ne štejem…) – prvič letel na bolj sigurnem terenu. Ker je na Gorenjski več možnosti za dež, glasujem za Primorsko. Boris potrdi izbiro, z dodatkom, da potem gremo na Lijak po Vipavsko 100tko…

Ob 12h na mitnici Logatec presedem k Borisu in Špeli. Igor in Saša gresta s svojim avtom. Pod Lijakom prisedeta in gor na start.

Tu kar precej padalcev, večinoma tujcev. Počasi postavimo in v luft: jaz, Saša, Igor in čez nekaj časa Boris – v nogavicah, saj je na startu ugotovil, da je čevlje pozabil doma.

V začetku se malo spoznavava z Mentorjem 5, pa mi kmalu napetost popusti in sva že precej domača.

Leta ne bom preveč opisoval saj se najlepše vse vidi na vizualizaciji in na trackih (let je predolg – skoraj 5 1/2h in mojih prvih OLC 100km – v resnici je še daljši za peto stranico od Predmeje čez Vipavsko dolino na Planino in nazaj na pristanek, ki pa ne šteje).

Leteli smo čez Čaven in Kovk na Nanos, kjer je Saša pri Tabli utrujena in prepihana z vrtoglavico odstopila in se zapeljala nazaj k Anji (in potem rešila njun avto izpod Lijaka).

 

Mi trije pa naprej do Antene, nazaj na Kovk in do Predmeje in še enkrat do Antene in nazaj čez Kovk do Predmeje ter potem zaključili pri Anji.

 

Zoranovi Komentarji leta

• Igor : Čestitam za prvo 100ko, ki jo ne pozabis nikoli. Naj ti vse štarte, lete in pristanke, služi kot danes. [05.07.2017 20:17]
• 2.Koc (K. Andrej) : Bravo Zoran, čestitke! 🙂 [05.07.2017 20:35]
• 3.Kolar R. : dobro si tole zrežiral!! [05.07.2017 20:39]
• 4.Jože Poje : Odlično! [05.07.2017 21:03]
• 5.Mojca Pišek : Super!!! [05.07.2017 21:46]

 

Let nam je bil vsem super uživaški, praktično nič stresen, čeprav se je bilo občasno treba kar potruditi (predvsem na začetku na Lijaku) in tudi vetra (predvsem na Nanosu) je bilo tudi nekaj. Meni se zdi, da je imel moj novi Mentor 5 veliko zaslug za takšne občutke, saj je agilen, tekoč, brez nepričakovanih reakcij, lepo pobira in planira.

Ampak meni je dalo največ zadovoljstva to, da smo leteli blizu, si pokazali kje, kam in kako in smo bili res super ekipa s skupno nalogo: VSAK odleteti 100km. Vesel kot dva radia skupaj.

 

Še vizualizacija letov

 

In Borisov filmček te skupne stotke