Danes naj bi bilo malo lepše kot včeraj, z več JZ. Zato smo že včeraj nabijali predvsem o Brestovici. Pa realnost na terenu kaže manj vetra od napovedi in smo hitro zmenjeni za »Vipavsko 100tko« (1.v resnici sva za Primorsko hitro zmenjena le z Igorjem, ostali niso sigurni; 2. Igor predlaga tudi Gorenjsko, kjer pa je več vetra in zjutraj že precej zabasano z bazami – tako da jaz ne verjamem v neke epske lete, ki pa se potem vseeno zgodijo…).

Na koncu se vsem izide in 11.30 na Železniski iz Igorjevega v Erzov avtobus, na Uncu prisedeta še Mega in Jean in pod Lijak, kjer že vidimo 100tko  (Kovk bi dal premalo km, pri tem Z…). Herman nas čaka in gor.

Poleg nemških tečajnikov (ki samo curijo) in Vidica smo sami in takoj postavimo.

Ker Dragan ne scuri, sinhrono vsi v luft in takoj navrtimo skupaj v stebru (jaz do 1300). Malo za ostalimi do Zmajarske (navrtim do 1500) in naprej na Čaven (okoli 1400 – tu in okoli Kuclja mi je kar razbito). Na Modrasovcu spet naberem do 1500 in čez na Kovk (100tko že vidim(o) zagotovljeno). Hitro do Podrte (je čutiti močan Z in celo SZ, vendar lepo nad grebenom). Na Podrti pa se mi ustavi in nikakor ne morem lepo nabrati čez 1050, medtem ko se ostali s cca 1200 odpeljejo priklapljat Nanos.

Na koncu se v obupu odpeljem s 1000 čez, pa se zadeva na videz kar dobro izide (v začetku -1, potem celo -2, pred Plazom pa rahlo gor), tako da se čez Plaz odpeljem na pobočje malo pod robom – in tu v senci drajsajo tudi ostali ?!

Naslednje pol ure se matram med Gradiško in Plazom, pa generalno zgubljam meter za metrom. Erzo in Igor potegneta že prej nekaj višja okoli roba, pa tudi brez uspeha in pristaneta za Streliščem proti Podnanosu.

 

 

 

Jean je že prej uspel naprej proti Nanosu. Še najdlje sva skupaj z Megom, ki pa potem nad grebenom le potegne naprej, jaz pa odstopim in se odpeljem na standardni pristanek.

 

Mega se tudi kmalu zapelje v Podnanos k Erzu (zgubi motivacijo).

 

Ko pospravljamo, Jean vozi med Nanosom in Plazom. Z Igorjem se srečava na cesti in kmalu dobim štop zase in za njegovo padalo do Fame, on pa na dovozu AC v Vipavi počaka dobrotnika. Še Mega se mi pridruži v Fami, medtem ko se Erzo tolaži na bližnjih gričih.

Igor je z uspešnim štopom kmalu pod Lijakom.

Med konzumiranjem pic, črnega radlerja in naročanjem novih, prideta Igor in Erzo in se pridružita.

Jean pa se medtem odpelje skoraj do svojega avta !!

Še vizualizacija

 

 

Zjutraj precej sluzasto, po tleh mokro in več ali manj po celi SLO vse v oblačnosti (od nižin do višav). Na vsak način bi nekam šel in iščem kakšno luknjo. Igor je skeptičen in odlaga odhod. Ob obali potem še nekaj dežja.

Ob 12.30 odhod z LCjem izpred mojega Hoferja s ciljem na Brestovici (sam pa razmišljam tudi o Vremščici, saj je napovedanega malo JZ vetra). Odpeljeva se v nekem sramežljivem mrčastem sončku, ki naju spremlja vso pot. Med potjo izveva, da se Kraševci že formirajo v smeri Vremščice. Potem se javi še Erzo (ki je itak včeraj zatrjeval, da danes ne more…), da smo ga pustili kar doma…

Odklopiva AC v Senožečah, da si greva ogledat situacijo na Vremščici. Preboj skozi sneg na zgornji start ne uspe, zato se vrneva na spodnjega in začneva cincati (predvsem jaz) ali je dovolj vetra za v luft ali ne (za letenje, ne za curažo). Kraševci so malo pred nama že odpešačili proti gornjemu. Zadaj proti Nanosu in Postojni vse temno in zabasano, spredaj se sonček le počasi kaže. Končno se Nevidni pojavi nad zgornjim startom, guncajoč na mestu in za njim še Bojan in Gorazd. Počasi rinejo naprej in jih kar lepo dviguje. In začneva postavljati tudi midva (čeprav dilema ostaja… ali sva tukaj v tem vetru dovolj visoko, da bo zagrabilo… spet jaz).

Postavim prvi (Igor se viteško ponudi, da me pride iskat z LCjem, če pocurim) in nekajkrat neuspešno poskušam startati (ob Igorjevi nesebični asistenci – počasi si že zasluži medaljo za pomoč starejšim občanom 🙂 ), pa mi vedno sesuje padalo v levo stran. Medtem prideta še Marko Valenčič in Rajko. Končno mi z motoviljenjem le uspe speljati in me takoj guncajoče začne močno vleči v levo proti nevarno bližajočim borovcem!! Nekaj sekund rabim, da ugotovim, da je komanda zafecljana okoli D-linije, potem jo toliko razrahljam, da vsaj  ne bremza več močno v levo in nekako držim smer ven, potem jo začnem razpletati… Ko le uspem, sem že dokaj nizek in se že vidim na Piki (ampak vsaj na borovcih nisem obvisel…).

Medtem starta še Igor, za njim pa še Marko in Rajko. Najprej nabiram višino po cm, potem dobim vedno lepše dviganje in končno sem čez 1000, nekaj nižji kot ostali, ki se pod velikimi bazami peljejo bolj ali manj naravnost ven proti letališču in v desno naprej. Še malo iščem in z lepim stebrom do 1200 in za njimi. Ko začnem zgubljati, nazaj in še enkrat naberem do 1300 in ven.

Čez letališče v smeri AC in Divače, še malo popravljam, vendar generalno zgubljam. Rajko je zacuril že malo prej in pristal ob cesti pri avtih.

Nekaj za njim je na tleh Nevidni, ki se je vrnil nazaj od Lokev. Malo pred Divačo vidim Igorja, ki je nizek že v pristajalni fazi med daljnovodi.

Obrnem in s 50+ do pristanka k Rajku in Nevidnemu (ki že odhaja svojim zemeljskim obveznostim naproti).

Pristane še Gorazd.

Marko in Bojan pa sta pristala pri Lokvah.

Rajko zapelje Gorazda, mene in Igorja rešiti avte, potem pa še na zaključno druženje v Divačo.

Danes pa grem kamorkoli, samo da bom vsaj malo letel (po potovalni odsotnosti zadnje tri tedne boleham in zaradi poslabšanja sem na popolni abstinenci že 10 dni…).

Igor sporoči, da so danes neke kombinacije za Žusem; Erzo ne more. Delux pa bi šel in sta z Igorjem že v navezi z Mojco.

Ker še vedno nisem zdrav, si na tako nesiguren teren ne upam  (napoved ni idealna, kar močna burja na Primorskem, drugje V, SV, močna inverzija in tudi sicer slaba sondaža) in se oziram raje po (toplejši) Primorski (Lijak). Pojetov Jože vabi na Zavrh (bolj hladno, pa JV piha na Krimu…). Potem zvem, da gre Nevidni z Gregorjem na Buzet (kjer je bilo včeraj fantastično) in že kombiniram tudi to varianto. Igor si tudi hitro premisli, ko zve za Buzet. Pa se pojavi še Erzo, ki ga tudi Aleš s šoferjem Ata Piršem s terena zvabi za na Buzet.

In sem ob 11.30 na Postaji na Vrhniki. K Alešu in Atu, še Erzo in gasa dol. Igor pobere Borisa na Mitnici in za nami.

Vija vaja od zadaj čez Movraž na Zavoj … kjer na startu sedita Nevidni in Gregor in ujčkata padala, saj piha konkretno od zadaj. Malo čakamo, malo modrujemo, pa nas občasni še močnejši sunki kmalu spravijo k reviziji cilja: Lijak.

Pustimo Gregorja in Nevidnega, da še naprej ujčkata robo in nazaj v SLO … pod Lijak. In kar naprej gor. Počasi pokriva in je kar mrčasto, piha pa lepo gor. Ker že dolgo ni deževalo in je končno bolj pomladansko in je že vse suho, imam danes novega Mentorja 5. V zraku skoraj nobenega. Takoj postavimo (prideta tudi Igor in Boris s Hermanom, ki bo tudi letel) in v luft: Erzo, Aleš, Zoran, Igor in Boris.

Nekateri takoj naberemo (vse gre gor in je že močno pokrito) V od starta, nekateri pa kar na Danijela in na Z (in tam začnejo z borbo). Takoj sem na 1300. Do Danijela, ker pa začnem zgubljati, obrnem in nazaj in na V še malo naprej od Skreta (tu se začenja bolj konkretno čutiti burja). Nazaj in čez štart še enkrat do Danijela (naprej gre spet hitreje dol). Spet nazaj čez Lijak. Aleš pove, da sta z Erzom že na tleh…

Igor se javlja s Krasa iz smeri Brestovice. Nekaj naprej od Zmajarske in bolj zunaj obrnem nazaj. Ampak nad 1200 je bilo treba že vse od starta ves čas bolj držati uzde in delati, saj se meša S, burja in termika in občasno kar zauga gor.

Zdaj se zunaj pred startom s 1100 odpeljem naprej vse do Škabrijela in kar po sredi doline nazaj na pristanek.

Igor javi, da je obrnil pred Brestovico in pristal blizu Opatjega sela.

Aleš gre z Erzom po njega, midva z Atom Piršem počakava. Pristane še Boris.

Še vizualizacija naših letov

 

 

Potem pa nazaj proti LJU. Vesel kot radio.

Danes pa res ni za nikamor. Kar nekajkrat dežuje, vse zabasano čez osrednjo SLO in na Gorenjskem, na Vipavskem in Krasu poleg tega še megla do podna. Se že sprijaznim, da danes ne bo nič, pa Igor po 15h pokliče, če bi mogoče le bilo kam za iti, saj se po napovedi mora sedaj malo spucat. Še pol ure nazaj je v LJU deževalo, ampak ob pogledu skozi okno vidim, da je res presahnilo. Predlagam Koreno in podražim Erza, ki na Vrhniki vidi celo nekaj sonca. Seveda je takoj na obratih in čez pol ure (16.15) smo zmenjeni v Horjulu.

Igorja mimogrede snamem pri njegovem Hoferju in v izogibanju cestnim zamaškom čez Podutik v Horjul s 15min zamudo. Erzo je organiziral Mojco za šoferko (ker se z Velkavrhi ni mogel uskladiti) in že vozimo gor. Ampak na Samotorico, ker bo tam baje bolje zaradi močno pihajočega Z. Čmokamo od ceste čez travnik, ki je danes še dodatno napojen, praktično v brezveterju.

Postavimo na koncu glave, ko se že začne naklon (in se ne pogrezamo toliko v blato). Igor vije roke nad blatno usodo, ki mu je preprečila, da bi vzel svoj stari odprti sedež (padalo je pravo – starejšega z več urami ne more vzeti…). Mojca nam meri veter, ki večinoma piha z desne od Z, pa tudi od zadaj pihne. Ko končno pihne od spredaj, Erzo spelje v svoji gorski opremi s pokrovčkom, ves v dvomih, če bo tole speljalo čez že odrasle smreke (tukaj se je začelo leteti, ko so smrekce šele sadili…). Pa spelje.

Igor za njim tako lepo visoko, da lahko celo še malo podrajsa sem in tja na robu nad dolino, ko se mu pridružim še jaz (tudi ne prav visok nad trofazno in smrekami). Zavijem na levo in dokler gre. In gre do Zagorice, tik zraven Erza v čmokast travnik.

Igor pa nekaj metrov za nama, seveda z več km, ki si jih je priboril z onim drajsanjem gori…

Pospravimo in z mimoprivozečo Mojco do Športne. Vsi smo zadovoljni, Igor še najbolj, ker sploh ni niti malo zasvinjal svojega (skoraj) novega sedeža ob tem pa ima enega novnov-ega.

Čez SLO nažiga JZ in edino luknjo vidim na Brestovici. Lokalci smatrajo, da bo, letalnega zanimanja pa ni – razen Igorja, ki pa lahko gre šele po 13h. Ko se peljeva dol, verjameva v vsaj 3 ure letenja (Kovk ravno naraste na 10/18, Lijak 8/12 JZ). Še v Sežani veter nabija, ko prideva na start pa komaj rahla sapica (JZ) in vse 100% pokrito. Pa še nežno rosi.

Začneva postavljati in sapca usahne in klobasa na drogu se obrne v Z in SZ. Ta obrat si najprej razlagava z dežjem, ki je šel desno mimo proti Lijaku in se hladen zrak pač zadaj zliva dol. Kar nekaj časa čakava, da spet dahne od spredaj pa le toliko, da namestitm padalo, potem se zgodba ponovi (to se z najino teorijo ne ujema več dobro, saj se je dež zadaj že odpeljal naprej za Lijak).

Spet čakava nekaj časa, potem pa izkoristim obrat, potegnem in se zapeljem dol. 3 minute…

Igor samo pospravi in pride pome. Sklep je, da ne glede na to koliko močan JZ piha čez SLO, tukaj za griči, ki stojijo pred nami pač ni vetra, če ni tudi sonca…

Ker sva še pri moči, greva do noči še v raziskovanje za novimi starti in predvsem pristanki…