Danes bolj V (in potem dejansko ponekod tudi JV), kot SV. Igor se že zgodaj odpravi po svoje na Štajersko, sam pa cincam, ker se mi  ne zdi preveč spodbudno za kam daleč. Še najboljše se mi zdijo Dobrovlje, pa bližnji Zavrh. Jean lobira za Grmado nad Planino (na Slivnici in Krimu JV). V Vipavski dopoldne skoraj 20m burje. Tudi Manca vabi na Zavrh, ampak na koncu zaradi JV z Erzom izbereva Grmado.

Z LCjem po Erza ob 14h in do bal, kjer že čakata Mega in Jean (na pristanku po tleh in vso pot iz LJU je kar konkretno pihalo). Vskočita in gor.

Na startu pa malo vetra, občasno prbije. Erzo zaleže, Jean se pripravi s svojo začasno klaso, Mega tudi pripravlja.

Jean v luft in ga lepo drži in tudi nekaj nabere. Pa postavim še jaz in ko Erzo oceni situacijo v luftu, začne tudi on migati. Potem odleti Mega, pa jaz in na koncu še Erzo.

Najprej malo tipamo sem in tja. Meni gre še najbolje na S vogalu, Jean in Erzo sta tudi tu, ko pa se nizki Mega (po povratku iznad Planinskega polja) pobere v višave na J vogalu, je tudi Erzo takoj tam in skupaj pobegneta še višje pod bazo. Z Jeanom nabirava dosti počasneje. Erzo in Mega odpeljeta na J nad Postojnsko ravnino, midva pa vrtiva in nabirava v smeri Predjame.

Jean nekaj višji odpelje naprej, ko jaz še vrtim. Potem tudi jaz za njim. Erza in Mega zgubim iz evidence, Jean pa že kmalu priklaplja dokaj nizek rebro pri Suhem vrhu na V pobočju Nanosa. Sam bolj zunaj več naberem in me bolje drži, zato se kar od daleč naslonim na Nanos in gre ves čas še kar gor. Tudi Jean se pobere in je že blizu mene in se pusti še bolj odnašati nad Nanos.

Ves čas do sem sem vozil z vetrom 60+. Da bi se vrgel čez v Vipavsko s 1400 mi ne diši (pralni stroj?), v smeri vetra proti Krasu se mi s to višino zdijo gmajne res obsežne…

In se zapeljem počez na primorsko AC. Gre samo še dol in ko sem nad Dolenjo vasjo se začne tudi rodeo. Obrnem nazaj v veter, da pristanem. V nekaterih momentih pokaže Naviter tudi -12,3, vendar se niže nad tlemi spet peljem naprej in pristanem na lepem, pokošenem travniku.

Ko pospravljam, že pokliče Erzo, ki je nekje pri Hraščah.

 

Mega je pristal še malo pred Hraščami.

Pospravim in v dveh štopih (nekaj časa sem tudi pešačil in čakal…) do Postojne, kjer je na avtobusni že Mega. Erzo pa je že pri spodnjih avtih na Planini in naju pride pobirat.

Jean kot najdaljši iz naše jate potegne do Štanjela.

In se javi, ko mi že od Postojne od zadaj rešujemo LCja…

Že včeraj na poti z Glema se usklajujemo za (najverjetnejšo) današnjo Ivanščico. Kombi – na koncu Jurijev. Udeleženci…

In smo danes ob 9.30 pri Rutarju: Kastner, Planinšek, Igor in Saša, Vasil in jaz. Kombi z Erzom in Megom pa pripelje Dule kot nas zapriseženi šofer. In proti Štajerski in naprej (vmes nekaj provokacij z Žusma, ki nas ne omajejo v odločenosti…)

Na štartu poleg množice vikend planincev tudi nekaj domačih padalcev. In veliko vetra. Zaenkrat še preveč (6/9) – po napovedi ga bo vedno manj. Baze so nizke in občasno precej neokusne. Čakamo ob kavici in modrovanju. Baje za čez na J stran ni premočno, ampak lokalci imajo cilje delati trikotnike proti S (hmmmm…).

Prihajajo še novi padalci in padalke… Ure minevajo…

Potem se nekaj domačinov odloči, da gre v luft. Noben start ni brez atraktivnosti.

Prvi od naših odleti Erzo, hkrati pa še Vasil (okoli 15h). Potem čez nekaj časa Planinšek.

In spet dolgo nič, saj se nam preostalim baze pred startom (predvsem pa na J stran – proti SLO je tudi že dež) ne zdijo spodbudne. Okoli 16h v več poskusih odletim jaz (vetra je sicer malo manj, vendar pri vsakem poskusu sedem na tla z zanešenim padalom v levo. Potem šele Mega najde vozel, ki je konkretno šponal levo stran… Hvala Mega).

Pred startom lepo drži in tudi nabrati nad antene se da lepo. Čakam, da prideta še Igor in Mega. Hitro se odločita za pobiranje bolj zunaj, kar pa ju stane veliko višine. Najprej grem za njima, pa se v curaži hitro vrnem na hrib in spet naberem do vrha. Prvi se iz nižin reši Mega in odpelje čez. Potem Igor. Tudi Saša je v luftu in lepo jadra na S strani in se potem počasi odpelje v Ivanec (Dule pa tudi počasi dol).

Sašin komentar leta Igor : Novnov. Super, da si odletela, ker na enološko kulinarično potovanje ne gremo več. [19.5.2018 21:37]

 

Sam se tu na S strani še kar matram (termika je že zelo ošibela), da na koncu le naberem na 1300 in se vržem čez. Na J strani je sedaj lepše, vendar ne dobim nič dviganja. Tudi z Igorjem je podobno in kmalu javi, da je na tleh.

Igorjev Komentar leta:Glede na jajcanje na štartu, še dobro. [19.5.2018 17:31]

 

Ne dolgo za njim scurim malo bolj Z tudi jaz.

Lastnik travnika prekine košnjo in ko pospravim, me s traktorjem (vztraja) odpelje do svoje kmetije, kamor me že pride iskati Planinšek z lokalnim padalcem, ki je rešil že njega.

Zapeljemo se do mame Marije, kjer nas pogostijo z vinom in slaščicami. Domen je pristal tu, čisto blizu hiše.

Komentar leta Domen Kastner20.05.2018 18:13

 

Medtem Saša in Dule usposabljata kombi, ki je v Ivancu crknil. Končno ga usposobita in ko (slučajno) pripeljeta mimo nas, se poslovimo od gostoljubnih domačinov. Danes nas Google pošteno razočara, saj se po Igorja vozimo v krogih in vukojebini, preden ga najdemo (2x napačna lokacija !!).

Naslednji je Vasil.

Erza iščemo že po mraku v Zaboku.

Dolgo čakanje je Erzo izkoristil še za en novnovnov.

Erzov Komentar novnovnov-ega leta:Pristajam, ko ravno kosijo travo in odidejo. Za silo zložim padalo in se vležem na prazen ruzak lepo razgrnjen, gledjoč oblake. Eni spuščajo dež, večina pa ne. Tako mine ura in pol in ker me ni poškropilo, da bi zložil prej, se nazadnje le odločim, da moram do cerkvice Grabrovec. Najprej direktnega na zahod, pa me ustavi potok, nato na sever čez polja, sčasoma zaidem v take trave, da se moram iz japonk dat nazaj v superge, trava sega tudi do ramen… potem še koprive, kratke hlače… Nazadnje le dospem na cesto severno, ki gre čez potok, na zahod. V križišču le vštopam dalekovodarja, ki dojame da imam padalo. Skoraj me hoče peljat v krčmo, a najprej je treba še letet, mu razložim. Zgoraj piha idealno: 4-5 m/s, SV. Brežinca ob cerkvi pokošena za padalo, stopiti pa je treba v visoko travo. Lepo prime, da se odlepim čez prve grme v zaraščanju. Pospravit, nazaj gor, čez hrib dol na cesto in še v Zabok v krčmo, ki je ne dosežem, potem pa v trgovino na sendvič, na pir! Nahodim se 3-4 km. In potem te Vasil v kombiju vpraša, če sem šel skočit zato, ker sem verjel, da se da pobrat!? Res je, pacienti bolehamo za različnimi boleznimi, čeprav so simptomi na ven ponavadi enaki? [21.5.2018 00:33]

 

In že v temi pridemo do Mega, ki je danes zmagovalec jate.

 

Pa še vizualizacija naših letov

 

 

Pot v LJU se kar vleče pozno v noč…

 

Glede na napoved (povsod možnost dežja, razvoja; veter Z). Edina možnost, ki se je spomnim, se mi zdi Brestovica. Po pogovoru z Rajkom, ki prisega na Socerb popoldne, pa se mi vedno bolj to zdi prava ideja. Tako v usklajevanju mine dopoldan in potem smo zmenjeni za Socerb: Igor in Saša, Erzo in jaz. Mega cinca do zadnjega (bi kar šel na Slivnico, pa ga ustavi dež), Jean pa dokončno odpove (kamere že povsod kažejo res brezupno situacijo), ko se po zastojih iz LJU smeri že dobivamo na Železniški na Vrhniki.

Na Uncu vskoči še Mega in dol. Od Postojne naprej obupano gledamo črnino v naši smeri (držimo se plana, čeprav so tudi Kraševci že odpovedali). V Dolenje se zapeljemo na kavo (da mine nekaj časa…) in potem naprej.

Na Socerbu kaplja (predvsem pa piha konkretno od zadaj!) in si ogledamo naravne lepote okoli gradu (sprehod do kraške jame v bližini…), potem pa Erzo predlaga Glem (v smeri KP je res bolj svetlo). In se zapeljemo naprej.

V KP proti gričem in čez Marezige/sedlo in dolino na Glem. Grde baze so daleč stran, tukaj je sonček in piha idealno gor. Start očitno ni vzdrževan (šavje sega že do police), tako da robo prineseta le Saša in Erzo (ostali šparamo I.klaso).

Pomagamo postaviti Saši, medtem pa je Erzo že pripravljen in potegne in ga na robu kar vzame. In zajadra. Saša je minutko kasneje za njim – njo vzame že pred robom.

In potem jadrata slabe pol ure sem in tja, dokler veter (dviganje) malo ne pojača zaradi bližajočih baz od KP. Saša dol na pristanek z novnovim.

 

Erzo pa nekaj za njo.

No, vsaj dva iz jate sta lepo jadrala

Danes računamo spet na Primorsko (celo v Brestovico smo verjeli še zvečer), pa nas dopoldanski dež tam naokoli neprijetno preseneti. Glede na napoved vseeno upava z Igorjem na kasnejše izboljšanje. Ker pa je Štajerska objektivno boljša že ves dan, se po brezupnem čakanju na hitro odločimo za tja (najverjetneje Donačka).

Ob 13h moj Hofer.: Erzo in jaz k Igorju in gasa gor. Še Planinšek se prijavi v jato.

Tik pred prihodom na pristanek vidimo Mojco, ki se pobira s podna (in ji s trobljenjem pomagamo…).

Planinšek nas čaka na pristanku in gor na start, kjer je še nekaj drugih v prvem poskusu in nekaj tudi v drugem (ali x) poskusu. Mojca nad Donačko vrti v višave in se ravno odpelje…

V luft Planinšek in takoj za njim Erzo, malo kasneje pa še Igor in jaz. Erzo in Planinšek rineta v desno proti koncu naslednjega grebena.

Igor pa se samo zapelje v pristanek.

Igorjev Komentar leta: Ni vsak dan poscana Zofka. Danes sem “poscan” samo jaz. Ampal prva curaža je čisto upravičena in posledično spejemljiva. [17.5.2018 17:39]

Jaz pa po dveh obratih za njim.

Kar reinfuzo naloživa padala v Planinškov avto in gor na popravca.

 

 

Ko sva spet na startu, piha malo močneje. Še nekateri novi na startu, nekaj pa jih je tudi na prvem (ali x-tem) popravcu.

Planinšek javi, da je scuril v Tlakah (vendar mu v tem trenutku ne moreva pomagati, saj sva že pripravljena).

 

Igor v luft v drugo, ostali pa moramo malo počakati, saj je veter spet močno potegnil…

Igor medtem nabira kar pred startom in mu gre lepo počasi gor (vsi hvalimo njegovo taktiko…). Ko se veter spet umiri, potegnem in sem v luftu. Zdaj se naslonim na levo v pobočje Donačke in kar pridobim nekaj m. Potem pa vsega konec in naprej nad dolino, kjer se bori Igor (ki je medtem vse pridobljeno izgubil). Malo še skupaj drajsava nad spodnjimi krtinami in se boriva. Potem scurim na pokošen travnik v dolini.

Igor pa minutko za mano zraven.

 

 

Še preden pospraviva, pride Krištof (Lichwala) in odpelje Igorja (in prištopanega Planinška s pristanka) gor po avta. Ko pride Igor dol, pa med pospravljanjem (in kramljanjem s Štajerci) javi Erzo, da je pristal blizu Trakoščana in da je v teh koncih tudi Damjan, Mojca in Srečo pa sta še v luftu.

 

Z Igorjem zalaufava logistiko. Štajerci pripeljejo dol Završkov avto, ki ga prevzamem jaz, potem se odpeljeva vsak z enim avtom do Damjana v Leskovec in od tam v Cvetlin, kjer že čaka Mojca.

 

Damjan gre pobrati še Erza in Završka

 

In potem skupaj še z veliko smeha malce zalijemo muhasto usodo.

In domov…