Danes se mi zdi po napovedi najbolj sigurno na Primorsko (Kovk, Lijak,…). Pa ni nobenega zanimanja, meni samemu pa se tudi ne da voziti v Vipavsko. Na koncu upam vsaj na Strmco, pa se Megu ne da…

Ker že vozim v smeri Vrhnike in prepozno zvem, da se je Erzo z Velkavrhom že dogovoril za Slevico, hitro poiščem belo piko tam okoli in to je to.

Parkiram spodaj ob pristanku pod startom v Razorski dolini (pristanek že poznam od originalnega Krošljevega hriba). Niti na pristanku, niti zgoraj na startu ni v ogradah nobene živine, zato hitro rukzak na rame in gor.

Ves moker postavim Rooka (idealno strmo pobočje, trava od paše kot pokošena…), v tangice in potegnem. In se zapeljem dol na ograjen prazen pristanek (ki pa ni tako lepo urejen).

Pomaham domačinom v bližnji kmetiji in pod naslednjo lokacijo – Razorska dolina. Tu pa velika čreda po vsem pobočju do vrha, pa še dol piha, tako da se, vsaj rahlo potešen, odpeljem v LJU.

Čeprav zjutraj navijam za Goljak (organizira Pavlič), se Erzo in Poje uskladita za Slivnico. Pa pojdimo še danes na Slivnico.

Na LJU J izvozu poberem Vasila in do Železniške. Tu Erzo določi Štusa za šoferja in vsebina LCja, Erzo in Poje se preselimo k njemu. Ker smo nabito polni, Luka odpelje po stari cesti v Cerknico. Ena skupina (ali več) se je že formarala na pumpi in ko pridemo gor je tu že nekaj postavljenih padal (Emil, Kolar, Ata Štus, pa še mladi …).

Postavimo še mi in malo taktiziramo (pa malo čakamo na pogoje, saj občasno pihne tudi dol). Prvi odleti Emil, Mega, pa Erzo, Poje. Pridejo še Pirš, Jasna in Klemen in za njimi še prihajajo…

Starta Kolar,  naslednji sem jaz in takoj za mano Štus. V začetku sem kar nekaj pod startom, da le najdem dviganje in potem vztrajam nad vrhom do 1800, ko me Štus povabi bliže k sebi pod bazo in tam kmalu naberem skoraj do 2300. Nekatere baze so že malo pod mano… Potem se odpeljem za Štusom (smer V.Lašče, malo bolj SV, kot je moja standardna ruta). Nad Blokami še pod isto bazo pobirava. Pred Laščami ga zgubim (gre bolj na Turjak), se  izogibam nekim črnuhom, še nekaj nabiram in grem naprej na Dobrepolje. Mega pove, da je že nad Krko, Štus nad Turjakom. Erzo in Poje se ne javljata.

Ker sem nad Dobrepoljem že na 1500 in nič ne najdem in se mi zdi, da je s to višino čez na Krko predaleč, obrnem na S in se vržem na Čušperk. Malo še iščem na Ostrem vrhu (obujam spomine na lanski piknik nas po-Maročanov) in grizem na pobočju proti Spodnji Slivnici. Zagledam Erza, Pojeta in Emila, ki približno na isti višini curijo v naslednji dolini. In scurim malo pred Boštanjem (vse naokoli je precej jezerc in mlak, tako da ne forsiram do zadnjega metra in raje iščem suh travnik …).

Zoranov let

Ko pospravljam Erzo že pokliče, na so tudi oni 3-je že na tleh.

Erzov let

Pojetov let

Emilov let

 

Pa Štus pokliče nedaleč od Spodnje Slivnice (tudi blizu).

Štusov let

Kmalu za tem je na tleh tudi Mega.

Megov let

Megov Komentar leta: Pridem domov in pogledam moj let, pa vidim, da sem zaril v prepovedano. Sploh nisem v slabi družbi. Vario mi ni tako kazal, trek s telefona pa pokaže, kar se tukaj vidi. Glede na višino štarta bo že res. Letenje tam do dobrepoljske doline nič posebnega. Ko se odločim za porinit v Suho krajino mi je jasno, da bo šlo samo dol. Vse plavo, brez baze, bazice, skratka nč do Žužemberka. Curim jaz proti dolini Krke in si prepevam, da bom boljše volje in upam na kako čarovnijo tam nekje nad Krko. Priletim nad Zagradec in vidim dim na treh krajih v dolini. Mi je takoj jasno, da bo pogreb. Vsak se vleče v svojo smer in dela mašne sam s sabo. Presenetljivo nekaj najdem, začnem vrtit, zgubim in scurim. Se za 40 minut utaborim ob cesti s palcem na gor in napisom LJ. Me pobere prijazna gospa kateri se zdi, da me je že enkrat pred leti peljala na tej relaciji. Sem se spomnil tudi jaz, da me je res. Govori kot dež do ljubljane, polovico nisem štekal, ampak je bla kul. Tut ona je duhovno povezana s prijateljico preko fejsbuka v Avstralijo in ta jo energijsko kanalizira al neki takega. Ampak je simpatično odbita. Na Viču me sname s ceste znanec iz Logatca nekaj trenutkov pred dežjem in me odloži na Martinj hribu v Logatcu, kjer me po parih minutah pobere prijaznež in me zapelje do Podskrajnika. Tam me sreča Sernel (hvala) in me dostavi do avta v Cerknico. Ok, šlo je previsoko, žal pa ne predaleč tako kot še nikoli. [14.7.2018 23:24]

Jože Poje : Eh. Saj sem vedel. Zdaj pa je, kar je. [14.7.2018 14:14]
Igor : Bo pa zapis! [14.7.2018 16:53]
Simon Grimšič : Eden izmed mnogih [14.7.2018 18:41]

 

Dogovorimo se za obveščanje o uspehu štopanja in morebitnem usklajevanju. Kar nekaj avtov odpelje brezsrčno mimo mene, potem pa mi ustavi mladenič, ki hiti v LJU v porodnišnico gledat svoj novi naraščaj. Pripravljen je še enega ali dva naložiti, pa se izkaže, da je Poje (ki je še malo prej bil že na moji glavni cesti) že v Grosuplju, Štus pa še predaleč, pove pa, da je tudi Grimšič prišel do Račenske doline

Grimšičev let

Večina se nekako dobijo v Grosuplju in jih potem reši Ata Štus, medtem ko me moj šofer že odloži pred domom, kjer kar nekaj časa čakam, da potem rešim LCja z Vrhnike…

 

Nekateri so leteli okoli Slivnice lokalno.

Kolarjev prvi let

Vasilov prvi

Piršev prvi

Klemnov prvi let

 

In nekateri po prvi curaži tudi ponavljali start.

Piršev popravni let

Klemnov popravni let

Kolarjev drugi let

Vasilov popravni let

Jean, ki je imel H&F z Ano, pa je na koncu prijavil (ne)lokalen trikotnik.

Jeanov let

Na koncu je pod Slivnico priletelo še nekaj udeležencev z Goljaka…

 

Še vizualizacija

 

Petek 13ega je. Na tak dan se sam dol usedeš in počakaš, da mine, Ampak ne Erzo, Poje in Velkavrh. Mi Erzo SMS-a, da se gre na Zavrh. Dvakrat ni bilo treba, sem takoj za, kaj pa čem, sej zgleda dan še kar, če pozabmo datum.
Pridem na Vrhniko in evo, sprememba plana. Slevica, ker Zavrh je čist brez vetra in kao ne bo nč. Nikoli ne bom vedel, če res. Grem proti Stari Vrhniki, se utovorim k Erzotu in v Horjul. Jože in Milan sta že tam. Se zbašemo v Jožetov avto in na štart.
Sem prvič tukaj, zgleda kar užiten teren, edino vetrčka je za moj okus malo premalo. Oni trije se na hitro zmečejo v luft, men pa ne gre ravno briljantno. No v drugem poskusu in po nekaj neslovenskih besedah speljem.
Gledam Erzota in Pojeta, ki motata kakih 100 metrov nad štartom in ker mi je na štartu vleklo z zahoda, mi moj vklopljen program pravi, da na desni dela. Ma ni blu neč. Šaltam na zdravo pamet, ki mi pravi, da če una dva vrtita na levi je tam bolš, kot tle kjer sem in grem podnju. Zvrtim do vrha, kjer se vsi trije dobimo skoraj v isti višini in gremo. Scurim v Podlipsko dolino in na moje tiho zadovoljstvo tut una dva nista odletela stotke. Nej še sosedu krava……..

Megov let

Megovi komentarji:
Rajko Sila : Dobro si jo odnesel.
Si predstavljaš petek, 13. ega in da te še Erzo na Hribe SV pelje  . [13.7.2018 20:50]
Stane Bajt : Rajko, ampak res. Še dobro se je izšlo. 😉 [13.7.2018 20:54]

 

Me pobere prvi avto, ki ga štopam in me prijazna gospa zapelje do avta. Za petek 13ega kar v redu. Erzo hvala za SMS, Jožetu hvala za vožnjo in vsem trem za družbo. Je fajn ta Slevica.[13.7.2018 19:17]

Erzov let

Erzov Komentar leta:
Me še včeraj povpraša Blaž z Bohinja kako kaj moja serija – dni v katerih me je Poje zaporedoma nabil. In res to traja že od Krima, ko je še šel lepo pristat in se je pustil pospremit. Tako je: pri takih prijateljih (Blaž), sovražnikov ne potrebuješ. No danes pa je ta dan, ko smo zlomili urok: prva ideja Zavrh, pa se nam zazdi potem premalo vetra, zato sem na Slevco, Slivnico tud odmislimo (po pristanku zvemo, da je pihala dol). Mega še pripomni, da sem ga dobr nafukal s tole Slevco, saj baz ni, vse smrdi na curažo, edino kar je tolažilno je močna ekipa in pa danes občasno vsaj gor piha, kar je tud nekaj in to sta že dve stvari v naš plus. Poje prav brez veze nekaj zavrti, ki tega še vredno ni in igra se začne! [13.7.2018 18:36]
Jože Poje : Erzo je sicer prvi, a zmagal pa nikakor ni!!!
200 m je preguljufanih. [13.7.2018 17:05]
Borut Lapajne : A je oni ki teče z gps-om? [13.7.2018 19:29]
Blaž Korošec : … in potem očitno na nepošten način zaključiš Jožetovo zmagovito serijo. [13.7.2018 20:23]
Jože Poje : Ne teče, prenizko leti. [13.7.2018 20:30]
Borut Lapajne : buo? [13.7.2018 21:00]
Air Panonia : “Le kako laho na enem hribu živita dva Tigra?”…stara anekdota… [13.7.2018 21:28]

Jožetov let

Pojetovi komentarji:
Jože Poje : 100-ti zaporedni letalni dan. Prav lepo!
In v stotih dneh 213 poletov. [13.7.2018 22:12]

Zjutraj začne Poje provocirati s Slivnico (če sem je že naveličan, pa danes bo »normalna«, pa da ostali so za, pa to…). Pa sem seveda tudi jaz za (ko pogledam napoved in sondo in stanje na terenu).

Erza poberem v službi v Vižmarjih pri cerkvi (še nikoli videl, kako neverjetni oboki iz naravnega kamna so tu na vhodu…), potem gre k Mateji&Lukovemu najemniku po prehrano in se zapeljeva na Vrhniko. Na Šodru se naloživa k Jožetu in gasa čez Logatec na Pumpo.

Tu že čakata Jean in Toni kot šofer. Gor in na start (kjer danes res piha večinoma gor – včasih pa tudi dol).

Takoj postavimo, ampak prvo temno bazo zamudimo. V luft Jože, tik za njim jaz, Jean in Erzo. Sem Jožetu tik za ritjo po slemenu proti Z, ampak ko zavrti in začne počasi, počasi pobirati, jaz tudi zavrtim, pa grem dol…

Že na sredi pobočja le najdem neke mehurčke, da se nevarno tesno ob pobočju začnem pajsati gor. Ko pridem spet nad greben je dviganje malo bolj stabilno; Jože že izgine, Erzo je v višavah na startom, Jean nekje vmes med mano in nnim. Potem vrtim in tudi malo iščem in vztrajam, da prilezem nad 2100 in se odpeljem na Bloke. Jeana vidim precej niže, potem pa spet nobenega več. Končno zagledam Jožeta nizkega nad Novo vasjo, kako se rešuje s tal in sem ves ponosen na svojo višino, pa se malo naprej (Benete, kjer se spustijo Bloke proti Sodražici) sam znajdem v podobni situaciji. Nekako se uspem pobrati na 1800 in potegnem naprej. Spet zacurim in se na pobočju desno od Sodražice le rešim in potem vrtim pod Jožetom spet do 1800. Ko ga izgubim iz vidnega polja (kar je pri meni zelo enostavno) se usmerim nad Velike Poljane proti Grmadi, kjer je pa že vse v senci. Nad Grmado udarim v V (?!) in se še nekaj časa borim na V pobočju nad Podpečjo in scurim na Dobrepolje v Videm.

Zoranov let

Med pospravljanjem preverim na FlySafe, kako je z ostalimi. Erzo scuri nekaj za mano pri Rašici (od koder javi, da že kaplja).

Erzov let

Erzovi komentarji: Jože Poje : Južno proti Ribnici je bilo še nekaj dviganaja. Severno pa bolj žalostno. [10.7.2018 16:08]

 

Jean se usmeri proti J na Mali gori in potem scuri blizu Ribnice.

Jeanov let

Jože pa se na Mali gori spet reši in odpelje naprej proti V…

Kar nekaj avtomobilov gre brezsrčno mimo, potem pa ustavi kombi, ki gre proti LJU. Ko zavije v Vidmu desno in direkt na Grosuplje pa zvem, da gre na Vrhniko. Prijazni Matic (med potjo ugotoviva, da pozna Erza, pa Mojco Rusovo,…) me že dostavi na Železniško k LCju, ko sta Erzo in Jean že združena nekje pri Sodražici, Jože pa še zlaga padalo blizu Žužemberka…

Pojetov let

Pojetov Komentar leta: Pobiranje z bogato višino na Slivnici mi je dalo občutek enostavnega pobiranja. A ta občutek je bil zelo kratke sape. Ko se s težavo poberem na Blokah sem se zopet dajal nad Sv. Ano nad Ribnico. Oblaček me je nežno vabil k sebi, a se je kaj kmalu spremenil v črno gobo, da sem jo pohuljeno stisnil na Suho krajino. Tam pa je vse suho… [10.7.2018 15:00]
Igor : A res z U-turn lightning-om!? [10.7.2018 14:52]
Jože Poje : Ne. Mantra je za take reči. [10.7.2018 16:03]
Igor : Lepo, da si popravil info. [10.7.2018 16:20]
Še vizualizacija:

Navsezgodaj bi Erzo rad vedel, če je danes najboljši dan in če že imam Ravno goro sever. Jo imam in v tistem koncu naj bi bilo ves dan veliko S vetra, tako da ne pokažem preveč navdušenja… Še predno pa dopoldne bolje pogledam novo napoved, že pokliče Jean za Slivnico. Tudi Mega je za in se ob 11h že peljem iz LJU (čeprav se mi izbira ne zdi preveč obetavna).

Zastoji na Z obvoznici, pa na Brezovici, pa na Logatcu ven, ker je Unc zaprt in je urica naokoli, da pridem na pumpo. K Megu in Jeanu in gor.

Na startu piha dol in z V in še malo od vsepovsod. Gremo najprej na V rob. Mega takoj začne svoj obred priprave sedeža in malo za njim še Jean začne postavljati. Sam pa se sprehajam po startu in se nazadnje odločim za običajni start (občasno pihne tudi gor).

Mega splakne dol po bregu in se odpelje proti Martinjaku in zavrti v močno (in razrukano dviganje). Jean še kar nekaj časa čaka na primeren trenutek. Potem ga odplakne dol po bregu in ves nizek začne pobirati tam nekje kot Mega. Potem ne vem več kje sta, ker imam opravka s svojim startom.

Ko ujamem prvi trenutek, ko pihne gor, ga potegnem naprej, padalo sicer gre gor, pa se sploh ne napihne saj gori piha od zadaj in mi ga samo vrže čez. Da ga ponovno postavim zlezem iz zica in… vse teče z mene. Potem pa kar nekaj časa čakam, da spet pihne gor. Ob potegu naprej se spet noče lepo napihniti, potem pa močno pihne, da ga hrbtno dvignem v tretje in odletim … in me samo splakne v rodeu po hribu dol.

Ko se malo odmaknem od pobočja, curim sicer malo počasneje, ampak vseeno že gledam pristanek kar tule spodaj. Potem pa 150m nad tlemi nabašem na petardo in me izstreli gor in zavrtim in me buta sem in tja in sem že spet na 1000m (tako je tukaj v zavetrni termiki, pravi kasneje Mega, ko me sprašuje, če je tudi mene kaj guncalo…). In nad mano črnina v katero gre ta rodeo vedno hitreje gor in … se samo odpeljem stran (?!). Naslednje priložnosti ni več, tako da samo še začnem zlagati pri pumpi.

Zoranov let

Zoranovi komentarji : Mojca Pišek : Pa si vseeno odletel. Mega pa se je tako bal, da ne boš. Ali pa da boš… [10.7.2018 00:10]

 

Mega po postaji nekje iznad Javornikov sprašuje, naj poizvem, kaj piha na Kovku in kaj namerava Jean in… gre naprej proti J. Pokliče še Emil, kakšna je situacija in se potem odloči, da me počaka pri pumpi – bo šel gor malo pogledat. Med potjo gor Mega javi, da je v Ilirski šel dol, ker mu ni bilo najbolj všeč.

Megov let

Megov komentar: Danes je poseben dan. Mam zobarco ob 9ih in se tresem. Naj bi mi spulila zob. Ma celo sranje. No, ni mi ga, bo drugič je dejala. Men se pa itak zdi, da če lahko preložiš kaj na jutri, preloži, sploh pa tole. Uidem iz ordinacije z eno novo plombo in me pokliče Žan, če bi šla na Slivnico peš, ampak da bi šel mogoče tudi Zoran, sam on ne bi pešačil, pa tudi prekasen bo za take štose. Se dogovorimo in se dobimo spodaj. Zoran prisede k nama in gor. Na štartu malo drugače kot včeraj, bolj pestri vetrčki so. seveda piha S SV, ampak, ker je več sonca potegne tudi V JV. Razmontiram ruzak in zmontiram opremo skupaj, malo nabiram korajžo in ko pihne kao gor grem. Se udre kot je bilo pričakovano in bočno glajdam dol in probam stišat ven v kakršnokoli dviganje, In res ga najdem, bilo je točno to – kakršnokoli. Sratka ritmična gimnastika par exellence. Moram povedat, da Kinga je Valič spesnil in ne skonstruiral. Krilo je opletalo okrog, kot mlad ubrisan pes, ves čas čvrsto, odprto, Ok, enkrat eno ušesce. Če samo pomislim leta nazaj bi mi takratna padala v takšni situacij, ob enakih reakcijah zmečkalo do neprepoznavnosti. Danes pa nič. Aljaž dobiš za per. Poberem toliko, da lahko zbrišem proti naslednji bazi in lepo v mirnem dviganju namotam dovolj za čez Javornike. Mhm, misl si. Nekako mi tista baze niso prav stale in se odločim to linijo baz prečit in lovit manj izrazito bolj zahodno. In se začne curaža, seveda, kajneda. Če se delaš norca iz ponujene prilike maš pač tole. Se ugnezdim na neki negativni nulci in čakam in curim. Pršiba za mano Žan in skupaj curiva. Jaz se držim bolj na mestu, on pa bluzi in išče in najde. Skočim nad njega, zvrtim kar je bilo, ga pustim spodaj in grem proti jugu. Po Krasu je dež, tja proti Snežniku se tut kuha, edino Ilirska Bistrica je še v soncu. Pohodim gas in šibam tja, Tisto sranje s Krasa se mi zdi vedno bližje, pa vetra je tudi kar veliko zato cviknem in grem dol. Ponavadi je tako, da, ko si na tleh ni nič več tako grozno, kot prej. Kraške monade so se razkrojile, vetra sploh ni tako zelo veliko in Kafol leti mimo proti Južni Afriki. Sreča, da se je ustrašil tistih host od Jelšan notri v Hrvaško, drgač bi on na Cres. V Bistrci štopam ko blesav eno uro, končno ustavi kul tip, ki je eno uro pil v gostilni in me gledal sroto z dvignjenim palcem. V Prestranku me po 5ih minutah pobere gospa, ki gre na neke duhovne vaje v Ljubljano, Je rekla, da so na znanstveni osnovi in sem ji verjel na besedo (ti sam pel), na pogled je bla čist normalna. Na uncu pa štop do avta. No odletel je tudi Zoran. Iskrene ćestitke Zoran, ker res ni bilo enostavno in sem se bal, da ne boš, pa tudi sem se bal, da boš. Zaveterna termika ja velikokrat žleht k svina in danes ja bila, Odlično si to oddelal
Megovi komentarji leta:
Tom Pavlič : Čak… A ni blo to včeraj? [9.7.2018 15:25]
Mirko Marolt : Vsak dan 10 km vec [9.7.2018 15:27]
Igor : A ti to kar redno, kot odvajanje vode  [9.7.2018 16:31]
Borut Lapajne : hvala [9.7.2018 20:00]
Franek Rakun : dober opos in seveda let [9.7.2018 20:31]
Franek Rakun : opis [9.7.2018 20:31]
Igor : Fajn fajn, da OLC spodbuja ne samo letalske dosežke. [9.7.2018 20:39]
Mojca Pišek : Si me nasmejal do solz, sploh s tistimi duhovnimo vajami. Na znanstveni osnovi. [10.7.2018 00:07]
Damjan Čretnik : Fajn je gledat Olc, po novem ga je fajn brat [10.7.2018 00:09]
Edo Govekar : . sedaj bo treba samo se literarne prispevke statisticno ovrednotit…  [10.7.2018 08:12]
Janez Planinšek : Bravo Mega, obvezno objaviti v Okraju. [10.7.2018 09:35]
Janez Planinšek : Ikarju [10.7.2018 09:36]

Ko prideva z Emilom gor, je enako kot prej. Pomagam mu razgrniti padalo in potem nekaj časa čakava, dokler ni Emilu zadosti in pospravi. Odpeljem Megov avto dol in proti domu. Medtem pa Jean pristane blizu Rupe.

Jeanov let

Jeanov komentar (po vzorcu včerajšnjega Pavličevega…): Danes se mi ne da daleč peljat, bom šel kar tu na Slivnico. Lahko bi odletel spet do Buzeta. Ah, ne. Je ponedeljek in je malo avtobusov. Bom raje skočil do Novokračin, ker ima od Ivanice dojenček skor rojstni dan. Bo me ona zapeljala nazaj. Uh, ne smem pozabit, da imam jutri frizerja. Ne najdem varia… bom pa šel kar brez

 

Pa še posnetek za zgodovino 🙂

Zvečer pa je Emil šel vseeno še enkrat gor, da preveri, če se je kaj umirilo.

Emilov let

Emilov Komentar leta: še zmeraj grdo u luftu. [9.7.2018 18:11]
Zoran Gaborovič : Ampak gor si pa le šel še enkrat  [9.7.2018 18:13]

Še vizualizacija letov: