Zaparkiram na sedlu pri križišču pod startom.

Ko pridem na vrh travnate glave pa katastrofa: kot bližnji vikend, je tudi ta okoliški travnik popolnoma zapuščen z gostim “nasadom” posušenih tečnih trav (še več kot na Slivnici pred čistilno akcijo – mi je jasno, zakaj je Erzo startoval včeraj z delno zaprtim padalom…).

Postavim Rooka, preverim in položim štrikce, da se ja ne bi zataknili (vmes pulim moteče tečne rože, pa kot da nisem naredil nič…).

Spet preverim in ko pihne rahlo gor, potegnem in čutim, da se nekaj zatika in vseeno gre in dol čez rob in … speljem.

V dolini še vedno megla, zato se po planu samo zapeljem na spodnji travnik.

Zoranov let

Na sončku in lepo pokošeni travci zložim Rooka in z LCjem gor do cerkve proti glavnemu cilju.

Parkiram ob pokopališču in si od spodaj ogledam vršni greben. Start je na vrhu zelo strmega travnika, ki se dviguje za pokopališčem in je sedaj očitno strogo ograjen pašnik za koze (zadnje čase, včasih ni bil…). Dokaj velika čreda koz je čisto v spodnjem delu.

V projektni rukzak stlačim Mentorja3 in poševno po kolovozu v levo po pobočju počasi gor na vršni greben. Če na vrhu ne bo šlo imam pod grebenom že prvi potencialen start (ne klasičen). Ko pridem na greben si zapomnim še drugo možno lokacijo (dovolj široka luknja med drevjem, da bi šlo…).

In ko sem na vrhu (795m) na sprehajalni potki za originalnim startom, vse ograjeno z el.napeljavo in še mrežo. Najprej malo hodim sem in tja in iščem šibko točko, pa je ni. Potem mi ne preostane drugega, kot potipati drote in ugotovim, da nič ne trese. Takoj se zbašem čez mrežo in drote in že postavljam.

Čudoviti razgledi na vse strani, prekrasen topel jesenski dan in skozi rahel inverzijski mrč se že vidi v dno glavne doline. Piha malo od zadaj (generalni V) in občasno od spredaj gor po strmini (termika).

Ko je vse preverjeno (Mentor3 je počival vsaj pol leta…) in sem pripravljen, pridejo koze, ampak v levi predel, ki je ločen samo z drotom. Ampak one ne vedo, da štroma ni notri in sploh ne silijo k meni ampak samo z zanimanjem gledajo iz varne razdalje do drota. Ko pihne gor, lepo potegnem in ugotovim, da je leva stran štrikcev zataknjena za nevidni (mi) grmiček.

Pa spet naravnavanje padala in čakanje, da neha pihati od zadaj. In potem končno pihne od spredaj … in … speljem.

Samo drsim kot po putru nad dolino in le počasi zgubljam. Občasno mi tudi malo piskne in dvigne. Z veliko višino (600m)  pripeljem mimo Knapovca nad glavno dolino. Zavijem desno in v smeri Dvora do ovinka doline in nazaj (sedaj me V=dolinc občutno ustavlja) na ogromne travnike (brez drotov) na cca 320m.

Zoranov let

Vesel kot radio (krasen panoramski let po putru z dolgo zelo želenega starta…).

V dveh štopih sem na Topolu, potem pa pešaka (z robo prosim, za kondicijo) do pokopališča. Potem pa še urica druženja s samim seboj na toplem sončku in ob hladnem radlerju v gostilni na Topolu.

Tudi danes bo ta V in burja na Primorskem in spet sem za projekte. Pa kar ne vem, kam bi. Na Dolenjskem še megla in pokrito, Na Gorenjskem bolj mirno pa nizke baze in megleno, na Primorskem lepše, pa burja. Lahko bi nadaljeval na lokacijah od včeraj, pa tak veter ni bil (in tudi danes ne bo) pravšnji.

Ker Jean verjame, da bo mogoče Grmada kasneje, grem proti Uncu, z mislijo, da si ogledam moj nesojeni start Stari grad-antena (ki ga je na koncu speljal in kot edini odletel Jean). Da ga vidim danes z “bolj izkušenimi očmi”.

Ko pridem na vznožje, najprej veter piha lepo gor po pobočju (S,SZ), ko pa si nekaj časa ogledujem, se močno zlije dol po pobočju… Krasen izgovor, da se obrnem, čeprav si moram priznati, da si tudi brez pihanja dol ne bi upal… Previsoke so te smreke in preveč okleščene in našpičene…

In grem po tolažbo na tole bližnjo krtino. Zelo kratek šolski teren. Ampak na vrhu piha s strani od zadaj (S, SZ) in tudi dimi naokoli kažejo enako. Medtem Jean preverja pri Balah, pa postaje (Slivnica spet ne javlja, pa mogoče bi bila Čela gora,…).

Ko najmanj piha (sedaj celo strogo z desne) pa potegnem in se v močnem zanosu v levo, tik ob grmovju, zapeljem dol.

Zoranov let

Danes napovedano podobno malo V vetra kot včeraj, z nekaj več dežja v Z in JZ delu. Zato se odločim spet za projekte.

Po preverjanju podatkov s terena, je kljub slabši napovedi okoli Cerknice videti kar suho in celo nekaj boječega sončka skozi visoke oblake.

Za Cerknico do Begunj in vija-vaja v Cajnarje. Navigacija me pripelje naokoli tik nad start. Z robo (zaflikani Rook) na vrh travnika. Piha z leve – V. Ker pa je šibko takoj postavim.

V nulci potegnem, lepo speljem in čez pastirja in med drevesi na spodnji travnik.

Zoranov let

Robo pustim reinfuzo in gor po LCja in naprej.