181019 Sv.Katarina P2382 14:36:19

Parkiram ob pokopališču in si od spodaj ogledam vršni greben. Start je na vrhu zelo strmega travnika, ki se dviguje za pokopališčem in je sedaj očitno strogo ograjen pašnik za koze (zadnje čase, včasih ni bil…). Dokaj velika čreda koz je čisto v spodnjem delu.

V projektni rukzak stlačim Mentorja3 in poševno po kolovozu v levo po pobočju počasi gor na vršni greben. Če na vrhu ne bo šlo imam pod grebenom že prvi potencialen start (ne klasičen). Ko pridem na greben si zapomnim še drugo možno lokacijo (dovolj široka luknja med drevjem, da bi šlo…).

In ko sem na vrhu (795m) na sprehajalni potki za originalnim startom, vse ograjeno z el.napeljavo in še mrežo. Najprej malo hodim sem in tja in iščem šibko točko, pa je ni. Potem mi ne preostane drugega, kot potipati drote in ugotovim, da nič ne trese. Takoj se zbašem čez mrežo in drote in že postavljam.

Čudoviti razgledi na vse strani, prekrasen topel jesenski dan in skozi rahel inverzijski mrč se že vidi v dno glavne doline. Piha malo od zadaj (generalni V) in občasno od spredaj gor po strmini (termika).

Ko je vse preverjeno (Mentor3 je počival vsaj pol leta…) in sem pripravljen, pridejo koze, ampak v levi predel, ki je ločen samo z drotom. Ampak one ne vedo, da štroma ni notri in sploh ne silijo k meni ampak samo z zanimanjem gledajo iz varne razdalje do drota. Ko pihne gor, lepo potegnem in ugotovim, da je leva stran štrikcev zataknjena za nevidni (mi) grmiček.

Pa spet naravnavanje padala in čakanje, da neha pihati od zadaj. In potem končno pihne od spredaj … in … speljem.

Samo drsim kot po putru nad dolino in le počasi zgubljam. Občasno mi tudi malo piskne in dvigne. Z veliko višino (600m)  pripeljem mimo Knapovca nad glavno dolino. Zavijem desno in v smeri Dvora do ovinka doline in nazaj (sedaj me V=dolinc občutno ustavlja) na ogromne travnike (brez drotov) na cca 320m.

Zoranov let

 

Vesel kot radio (krasen panoramski let po putru z dolgo zelo želenega starta…).

V dveh štopih sem na Topolu, potem pa pešaka (z robo prosim, za kondicijo) do pokopališča. Potem pa še urica druženja s samim seboj na toplem sončku in ob hladnem radlerju v gostilni na Topolu.

Leave a Reply