Čeprav zjutraj v LJU rahlo prši, pokliče Erzo za projekte na Dolenjsko, kjer baje ne bo dežja. V višavah je veliko J, JZ, na Dolenjskem bo pa mirno.

Pri Rutarju se naloži s tremi suhimi padali in dol.

Najprej Erzo testira mokroto na položnih gričkih, ki meni ne ležijo in se jim izognem. Potem v rahlem dežju preizkuša svojo gibčnost v teku z mokrega travnika preko blatnih gromad zoranega polja.

In končno prideva do griča pri Radni vasi, ki se pa tudi meni zdi realen. Najprej lutava z zadnje strani, potem se zapeljeva direkt k čebelarju, ki nama pove kod bo najbolje. Parkirava za njegovo hišo in z robo proti štartu. Erzo ima sedaj drugo suho padalo (ker je prejšnje že neuporabno premočeno) jaz pa seveda svojega (še) suhega Rooka.

Erze je že zgoraj na travniku, ko začne konkretno deževati. Počakam, da potegne in odleti in se zapelje daleč v dolino.

Erzov let

Jaz pa nazaj v avto, ker mi v takem dežju res ni treba. Dol po njega, ki nabrano padalo samo zbaše v LCja. In me začne prepričevati, da greva gor počakat, da dež poneha. Ni me treba prav dolgo prepričevati, saj res že dežuje malo manj.

Ko sva spet zgoraj, je že skoraj ponehalo in greva na start (sploh ko si dam čelado na glavo, nič več ni čutiti kapljic).

Erzo mi postavi (v premočeno travo)

in hitro potegnem (da se preveč ne napije) in zalaufam in speljem čez rob in v dolino.

Zoranov let

Padalo samo naberem in dvignem in tako počakam Erza.

Greva malo naprej in na desni se odpre naslednje travnato pobočje. Erzo že vidi kombinacijo in skozi vas od zadaj po kolovozu po robu gozda do travnika. Čeprav rahlo dežuje, Erzo ne bi čakal, ker bo mogoče še slabše.

Medtem ko po mm obračam LCja na ozkem kolovozu, on že postavlja. Dežuje pa vse močneje.

In ko je že v pravem nalivu se odloči in potegne (saj bo mogoče še slabše…) in zalaufa. Padalo le počasi leze gor in kar daleč mora laufati, preden spelje… In se zapelje vse do ceste v dolini.

Erzov let

Andrej Erznožnik : Danes so vremensko napoved falili. Za Dolenjsko so rekli pretežno suho, bilo je pa pretežmo deževno. V takem ga še nisem zganjal in po temle poskoku je bilo padalo težko, kot bi mi kdo skril skalo vanj, tako izostren občutek imam za prenašanje suhega padala! [24.11.2018 18:25]

Počaka med pod napuščem opuščene hiše, z nabranim padalom v roki, od katerega kar teče. Da ga odcejati v LCja in me prepričuje, da malo počakava (saj huje ne more biti, lahko pa bo mogoče bolje…).

Malo sediva spodaj in potem res malo manj dežuje in se zapeljeva gor. Izpod dreves (s katerih pošteno kaplja) nese Erzo mojega Rooka na vrh travnika, kjer res skoraj nič ne dežuje (sploh ne, ko imam spet glavo pod čelado).

Hitro mi postavi in zalaufam.

Pa mi padalo odnese v levo in na tla v mokroto (piha pravokotno z desne). Še enkrat mi razgrne (sedaj je res že mokro) in jaz ga še enkrat enako sesujem na tla v levo. Potem mi ga postavi bolj proti vetru poševno po pobočju in zalaufam in dvignem to mokroto in laufam in laufam in končno speljem in se zapeljem v dolino.

Zoranov let

Sedaj je tudi moj Rook že neuporabno (?) premočen, tako da sva si enotna, da je za danes dovolj.

Do LJU voziva s polno delujočimi brisalci…