by ·Komentarji so izklopljeni za 181109 Višnjegorski klanec P2398 13:23:09

Tale start je na drugi strani doline in po teoriji bi moralo pihati v hrbet. Ker pa je na vsakem gričku pihalo iz svoje smeri, grem poskusit.

Ko parkiram pri kmetiji, imam najprej opravka z najemnikom, ki mi prehod dovoli (čeprav sem mu »zelo sumljiv, ker me že cel dopoldan opazuje, kako se vozim po dolini sem in tja…«), za hišo pa še s pravo, simpatično lastnico, ki mi pokaže obhod okoli el.pastirja, travnika in bikov, ki že grebejo s kopiti po blatni zemlji, ko se jim približam z mokro rdečo gmoto Rooka čez rame.

Grem po kolovozu od zadaj skozi gozd na vrh griča tik nad AC (tu je šele mokrega listja in z dreves se kar cedi na glavo in na Rooka, ki ga imam nabranega čez ramo). Mimoidoči avti malo trobijo, ko postavljam v šavje na vrhu: same tečne rože, sicer suhe, ki jih sproti pulim. Čeprav pošteno počistim, je štrcljev in šavja še veliko. Petkrat preverim vse štrikce in jih polagam čez neodstranjeno šavje. Če mi start (s totalno premočenim Rookom, da se sedaj že cedi od njega) ne uspe v prvo, se bom samo skotalil dol po blatnem (in dokaj strmem) pobočju direkt med bike (mogoče je tudi kakšna krava), ki sedaj hropejo tam spodaj…

Piha pa celo malo gor (kot nek JV, dolinc?). Potegnem in speljem (in se nič ne zatakne in ni nobene kravate ali vozla…) in se odpeljem čez bike in hiše in čez ves travnik do lokalne ceste.

Zoranov let

Ko pridem nazaj do LCja pri kmetiji, pa mi lastnica pove preostanek zgodbe o najemniku, ki ne plačuje najemnine, da so na kmetiji že ostali brez elektrike, da ostalih zadev sploh ne omenjam…

by ·Komentarji so izklopljeni za 181108 Malič P2394 16:07:46

Po doooolgem času končno spet v zraku. Danes je napovedan edini boljši dan tega tedna z J, JZ, Z ampak jaz imam zemeljske obveznosti v tem koncu. Ko pa iz meglene LJU pridem sem na topel sonček, je jasno, da grem čimprej letet.

Ko se z LCjem že peljem gor, se čudim, da ni še nobenega v zraku, potem pa prvi štartajo. Ko parkiram, pridivja Srečko (Završek) in takoj postavi in v zrak (sam imam še nujne opravke…). Dva sta še nad startom, dva že curita proti pristanku (za enega – Leskovška – kasneje zvem, da je že dosti pred Laškim zasilno pristal…).

Ko sem pripravljen tudi sam, pride še Franček s kompanjonoma. Vetra skoraj nič več.

Ko potegnem, pa le nekako proti anteni vzdržujem višino. Nazaj mimo štarta in na prvi glavi pred Šmohorjem dobim bolj stalno šibko dviganje, tako da počasi prilezem do 1100. Nekaj časa vrtim in uživaško jadram v zahajajočem soncu sem in tja (računam na polno uro), potem pa domišljavo potegnem proti Šmohorju in začnem zgubljati in se le še borim, da na koncu zapeljem nad dolino do Zgornje Rečice in potem pristanem v Spodnji Rečici pri svoji zemeljski podpori.

Zoranov let

Nepričakovano lepo jadranje (sploh za tako pozno uro). Ura pa žal ni bila napolnjena…