Končno se vreme malo izboljša in danes naj ne bi bilo več dežja. In nekaj sonca ob močnem SV. Edino Dobrovlje vidim za resno letenje (Zavrh se mi zdi preveč tvegan, glede na napoved), ampak v resnici me v takem še najbolj mikajo projekti. In tudi Erzo se strinja in sva zmenjena za Dolenjsko.

Ker sem že bolj zgodaj na terenu, najprej ubijam čas do Erzovega prihoda v Želimljah in okolici Šmarje-Sap (ampak si samo ogledujem lokacije, saj je kar veliko vetra po tleh).

Okoli 13.30 Erzo prisede v LCja v Šmarju in po AC proti Trebnju. Že zadnjič sem si ogledoval poseke za daljnovod, ki ga gradijo (in nazadnje tudi z Erzom). In ko se danes peljeva od Biča naprej se nama kar ponuja tale travnik pred Korenitko kot prva lokacija.

Ko pa se od zadaj pripeljeva gor in rinfuzo zakoračiva čez grič, naju na nasprotni strani sprejme res močan veter. Najprej si v dvomih ogledujeva, potem Erzo kljub vsemu začne postavljati na vrhu pobočja nad grmičastim robom. Jaz nekaj nižje na odprtem travniku.

In počaka Erzo, da oblak pokrije sonce in veter res malo upade in potegne in je v luftu. Veter ga močno ustavlja in počasi zleze čez rob in potem malo zajadra sem in tja, ko visi kot salama in le počasi zleze na tla.

Erzov prvi novnovnov

Sam medtem postavljam Rooka, ki mi ga ob prvem dvigu veter podre na stran, potem pa spet posije sonce in veter prbije na polno.

Erzo pride peš gor in mi še malo pomaga, ampak zaenkrat je zame premočno in odnesem robo nazaj v LCja.

Erzo me za tolažbo odpelje na tole naslednjo lokacijo (ki jo je sam uresničil že pred časom). Prekrasen hrib, odprt na 3 strani (z obsežnimi zemeljskimi deli ga predelujejo v travnike) in takoj postaviva Rooka v smeri vetra. Piha močno in sam bi padalo le težko krotil brez Erzove asistence.

Končno se v nekem trenutku odločim in potegnem in ga stabiliziram nad sabo in potem z vso silo rinem naprej, da me le vzame in zajadram proti dolinici, kjer me veter spusti počasi na tla.

Zoranov prvi novnov

Gor do ceste pri Baragovi rojstni hiši, kamor Erzo kmalu pride z LCjem.

Sedaj pa Erzo že nervozno išče nekaj novega zase.

Iz Dobrniča opazi griček nad Artmanjo vasjo. Ko prideva gor le Erzo vzame robo, saj je meni pobočje preveč položno. In ko prideva do »starta«, veter še namenoma piha iz desne od zadaj kot nek JV namesto SV (očitno ga dolina kanalizira po svoje).

Kar nekaj časa čakava, da Erzo potegne poševno na veter in potem počasi obrača stran od vetra po pobočju dol in nekako spelje (sploh mi ni jasno, kako na tem položnem pobočju ob takem vetru…).

Erzov drugi novnovnov

Grem do LCja in naokoli dol po njega.

Iz Dobrniča se Erzo zapiči v naslednje pobočje, ki naj bi bilo skladno s sedanjim stanjem vetra. In se zapeljeva pod tale travnik in Erzo sam z robo gor, saj mene spet ne vleče na to položno pobočje. Veter pa spet piha nekam po svoje.

Erzo lepo odleti in pristane na travniku spodaj.

Erzov tretji novnovnov

In spodbuja še mene, da sploh ni tako položno. Pustim se prepričati, sploh ko mi pomaga odnesti in pripraviti padalo, medtem ko sam samo vključujem inštrumentacijo.

Potegnem in odlaufam po pobočju dol (vetra skoraj nič). Vzame me šele proti koncu pobočja, tako da se zapeljem le malo ven na travnik.

Zoranov tretji novnov (v bistvu novnovnov)