Dva dni hodim(o) gledat to Primorsko v JZ, da bi malo dlje odletel, pa nič (ali nič preveč konkretnega). Danes pa so še tretji dan podobne razmere (z malo manj vetra) in sem odločen, da grem po dolžino. Milan je tudi za in kar jaz razpišem »ob 10.30 Železniška s 100tko na Lijaku «. Mega je zraven, Dule tudi, Erzo pa bi šel raje na Slivnico in kar nekaj cinca in celo razpiše svoj zbor za Slivnico 1/2 ure kasneje. vendar ga na koncu nahecam.

Naložimo se k Erzu ob 10.45 na Železniški. Erzo do Unca provocira s Slivnico, da po Megovem prihodu le zapelje proti Primorski. Aleš kombi nas zapelje na start in takoj postavimo in v luft.

V prvem stebru naberem skoraj do 1700 in do Škabrijela in v curjenju nazaj. Mega javi, da se mu je zataknil gas, nekaj rešuje, pa na koncu pristane…

Nekaj kasneje tudi Dule pristane predvsem zaradi težav s sedežem.

Na Lijaku spet naberem in naprej v pobiranjih na Zmajarski, Čavnu, Kuclju – da sem pred Modrasovcem na 1500 (vmes je bilo občasno kar razrukano) in čez na Hubelj. Priklopim ga na 1100. Erzo me je že dohitel, vendar je precej nizek in ima resne težave z neudobjem sedeža, ki si ga je danes sposodil od Duleta na testiranje.

Pred Podrto naberem še čez 1500 in čez dolino precej zunaj mimo Table. Kar preveč pogumno, saj pod Gradiško Turo zacurim pod greben na 550. Desno vidim Erza še nižjega in ga že vidim, da bo sedel v Podnanos. Ampak ne sledim kaj dosti okolici, saj imam opravka s samim seboj, ko zarinem nazaj v veter okoli roba in se komaj zrinem na pobočje za Plazom. Malo se matram in le počasi pajsam višje.

Ko pririnem nad greben pa spet lepo dviganje do 1300 in do Hieronima, kjer pa v močnem Z nikakor ne morem pobrati in zriniti do Antene in predčasno obrnem nazaj. Sedaj me malo skrbijo izgubljeni km do Antene, saj ne vem, če bo začetni Škabrijel dovolj nadoknadil razdaljo.

Erzo javi, da je pristal blizu velike vetrnice v Dolenji vasi.

Mega pa je ponovno v luftu.

Nazaj mi je najprej poštena matrarija v veter in nekaj soborcev kar zacuri v dolino proti Podnanosu. Šele malo pred Tablo se spet spajsam lepo nad greben, poberem na 1600 in kar zapeljem čez na Kovk (ves čas lepo drži). Takrat enkrat se tudi Milan pelje prvo rundo na Nanos.

S 1150 pridem pred Podrto in potem gre naprej kar gor do 1500 zunaj pred Hubljem. Mega gre takrat mimo mene zunaj kar direkt iznad Lokavca proti Nanosu. Z bogato višino se pripeljem v Predmejo (1200) in celo razmišljam, da bi šel naprej okoli Čavna, pa se zadržim (cilj je vendar ziher 100tka) in nazaj. S +/- 1200 do Podrte, naberem na 1600 in drugič čez (sedaj bolj na pobočje, bolj na ziher). S 1100 pripeljem na Tablo, spet naberem nekaj pod 1700 in naprej.

Mega je ob mojem preskoku javljal, da je od Antene nazaj grdo in da gre na Hruševje, vendar si je premislil in obrnil nazaj … do Vipave.

Sedaj mi Nanos lepše drži kot prej in s 1400 pripeljem do Antene in dosti lažje zapeljem nazaj. Spet se srečava z Milanom, ki tudi vleče drugo rundo na Nanos. Od Table se kar s 1300 (brez dodatnega pobiranja) še v drugo zapeljem kar zunaj na Podrto/Kovk, kamor pridem s 1200. In kar naprej mimo Otlice, dokler mi Naviter ne pokaže 100+. Za ziher še kak km, potem pa obrnem nazaj in ven čez Ajdovščino na pristanek, kjer moram še pošteno zbijati, da zaključim.

Dule že čaka z Erzovim avtom pri Anji. Ko pride na pristanek po mene, morava še po Milana v Ajdovščino, kamor je vlekel zadnjo stranico do svojega osebnega rekorda.

Mega poberemo pri Fami in zadovoljni (vsaj midva z Milanom sva vesela kot radio) proti Vrhniki, kamor si je Erzo že sam pomagal…

Še vizualizacija:

Danes na Vipavskem podobna situacija kot včeraj, z malo manj JZ, pa večjo verjetnostjo pokrivanja in padavin (pa še vedno manj, kot drugje po SLO). Zato sva z Milanom za ponovitev včerajšnje zgodbe.

Ob 12h Železniška. Drugih interesentov razen naju ni. Z LCjem do Anje, kjer je še kar lepa situacija (in ni pretiranega vetra po dolini, postaja na Kovku itak ne dela, za štartom zadaj pa že nekaj razvoja). Mimo se pripelje na biciklu Ljubo M., ki tudi razmišlja o Kovku, vendar šele čez kakšno uro ali dve.

Zato podaljšava pod Lijak, kjer pa je že čutiti več vetra (6/9 JZ), pa manj oblakov zadaj. Kombija nikjer, spodaj na pristanku nekaj tujcev pospravlja, zgoraj na startu pa jih nekaj postavlja, zato predvidevava, da bo Herman (ki danes vozi po planu) kmalu dol. Veter naraste na 10 (torej se ponavlja včerajšnji dan…), baze se gostijo. Pokličem Hermana, kje je, pa mi pove, da na pristanku itak ni nobenega za gor, da ne ve kdo sploh sem in mi vrže telefon dol…

Samo sedeva v LCja in nazaj pod Kovk. Sedaj je po dolini že obilo vetra in za startom že kar temno pokrito. Ljubo naju čaka pri Anji, prisede in gor. Parkiramo za startom in z robo na rob, čeprav vrečo kar trga s stebra.

Na startu pa del včerajšnje idrske ekipe (skupaj s Petrom Svetličičem so danes trije), ki spet čaka, da nabijanje vetra (termika) upade. Malo se gledamo, malo obujamo spomine iz alpinističnih časov, malo modrujemo.

Potem Ljubo ugotovi, da je sedaj pa v redu in da bo startal. In začne postavljati svojega Pawna (čeprav ni nobene bistvene spremembe). Po nekaj poskusih dviganja ga atraktivno odlepi od tal in v letu ven samo še dviguje. Nekaj minut za tem iz temine zadaj od S potegne piš in veter v trenutku obrne na močan sever (Idrijo in Postojno je pravkar pošteno zalilo).

In tako ostane vsaj naslednje pol ure. Medtem se Ljubo vozi na drugi strani doline in ga spušča in spet dviguje in smo mu fouš, ker smo pusiji spet zamudili (kasneje zvemo, da si je želel dol in kar nekajkrat poskušal, pa ga je vedno znova spet nabilo gor…).

Končno veter na hitro obrne na JZ/Z s prav tako močjo, kot je bilo na začetku… Ampak sedaj nam je vsem v redu in ekspresno postavljamo in v luft. Zadnja sva Milan in jaz.

Za startom in proti Čavnu je vse črno in prisegel bi, da v Predmeji dežuje. Svetličič rine točno tja, ostali bolj ali manj za njim, jaz pa samo ven na svetlo in modro. Kar nekaj časa me dviguje in drži. Ko začne spuščati se malo vrnem in naredim nekaj zavojev, da naberem na 1000, potem pa samo zunaj čez Vipavo proti Nanosu, kjer je še vse osončeno. Skoraj do Vipave mi gre gor in drži še naprej, da sploh ni treba zavrteti. Kadar začnem zgubljati, se primaknem bolj h grebenu in gre spet gor. Mimo Lovske in ko začne hitrost naraščati, nekaj pred Hieronimom obrnem in nazaj.

Kovk in zadaj Čaven so v taki črnini, da se odločim, da grem ven nad dolino in dol, dokler bo šlo. In kar gre in gre… do strelišča.

Še ostali so zdaj nad grebenom proti Nanosu. Hitro dobim štop (po nekaj minutkah zvem, da mi je ustavil bratranec Kristijana Kuščerja), ki me zapelje do Anje, čeprav je nameraval domov v nasprotno smer proti Podnanosu.

Na pristanku pri Anji pa S veter vsaj 10m/s s Kovka dol. Pokličem Ljuba, ki se je že prej ponudil, da bo rešil logistiko. Med čakanjem pristane Simon, ki komaj pririne čez AC v ta S veter do Anje. Ljubo naju zapelje gor in na start po LCja.

Potem pa po Milana v Ajdovščino.

Danes napovedanega veliko JZ / Z s sončkom in rahlim pokrivanjem kasneje. Na 700 inverzija. Turčin že zgodaj draži Erza za Lijak, Erzo pa potem mene. Čeprav me Lijak preveč ne mika (bi pa rad malo lepše letel kot včeraj), sem za, saj boljšega predloga nimam.

In smo ob 12h na Železniški Erzo, Dule in jaz, čakajoči na Milana (ki zaradi zemeljsko-vodnih zadev malce zamuja). Naložimo se k njemu in dol. Vmes Dule sicer malo poskuša z Brestovico (ki je še nima), pa tudi Socerb se omenja, vendar ne gremo v resno debato o spremembi cilja…

Pod Lijakom pošteno nažiga in nekaj tujcev ima težave še s pristajanjem, ker še nad tlemi noče dol. Z Alešem gor in na start, kjer smo sprva sami.

Pošteno pometa na startu in sploh občasno završi (postaja pa sunki 9/10 in v naraščanju po napovedi in zares). In posedemo in čakamo in opazujemo tistih nekaj v luftu, ki visijo bolj ali manj na mestu, se guncajo sem in tja in med katerimi koga občasno tudi rikverca. Vmes pride tudi nekaj novih, večinoma tujcev. Nekateri takoj postavijo in se, bolj ali manj atraktivno, s hitrejšim ali počasnejšim liftom odpeljejo direkt pred startom gor. Še nekaj naših pride, ki so vsi naspidirani in že kar odpirajo robo, ampak v luft pa ne gre nihče.

Na koncu je Erzu zadosti in postavi, ko pride še Pregelj Tandem & Co. in pripravijo vsak svojega od treh klientov. Tudi oni precej živahno v luft v trenutkih delne umiritve. Takoj za njimi pa v luft še Erzo.

Čakajoči pa čakamo naprej in modrujemo. Sam sem si danes želel daljše letenje, vendar me to guncanje v močnem vetru vedno manj mika. In ko na LiveTracku opazim, da Kraševci veselo jadrajo na Socerbu (torej je tudi Brestovica premočna), začnem navijati za tja. Ko prideta Valiča s kombijem testirati svoje nove stroje, izkoristimo situacijo in se pod vodstvom Air Panonia z njihovim kombijem odpeljemo dol.

Dragana potem z dostavimo še do Anje, kjer pospravlja Erzo, ki smo ga z idejo o Socerbu “prisilili” k pristanku.

Sedaj se pa tu na pristanku Milan upre misli, da bi rinili na daljni Socerb (kjer še vedno že nekaj ur lepo drajsajo drugi in to celo v višave 1000m…), saj imamo tu zgoraj Kovk (za katerega je očitno, da je gori veliko vetra, ne vemo pa koliko, saj postaja zadnje tedne čez dan ne dela…). In ker ima on demokracijo v rokah, odpelje svoj avto (z nami tremi) gor in odpešačimo na start (Dule brez robe, ker je za danes že prekrižal letenje).

Na startu pa kar nekaj naših mladih (Kočevarjev Martin,…), ki že nekaj ur čakajo, da bi nabijanje vetra upadlo. Spoznamo celo novo članico KLV (Uršo), ki je tukaj z nekaj let odsotnim – sedaj povratnikom Slejkovim Tomom (ki pa fizično ni tukaj na startu, ker je že pred urami odletel…).

Spet veliko verbalne, pa malo manj fizične akcije, dokler sonce počasi ne izgine za mrčem na Z. Potem termični del nabijajočega vetra počasi upade in Erzo spet postavi. In okoli 19h v luft. Milan je tudi že pripravljen, saj mora rešiti svojo serijo.

Vse to pa spodbudi tudi mlade (veter je še vedno kar močan, pa lepo laminaren in Erzo se samo vozi v višave brez dodatnega dela), ki se pripravijo še sami. Z Duletom jim pomagava (tudi mene je že pred nekaj časa dokončno minilo za v luft). Počasi so vsi ostali v luftu in se samo vozijo sem in tja.

Odnesem robo nazaj v avto; Dule reši še Martinov avto dol do Anje, kjer počakava v družbi s Slejkom, da mrak prisili ostale v pristanek.

Milana pobereva pri Fami.

Erza pa pri strelišču.

Že dva dni gledamo napoved za Ivanščico in danes naj bi bil ta dan. SV kot naročen, pa termika in sploh vse. In tako kažeta usklajeno Aladin in PP. In danes zjutraj se Aladin še malo popravi, da res lepega gradienta nad 700 sploh ne omenjamo.

Kombi je Erzo že zrihtal in ob 9.00 Rutar. Turčin, Milan in jaz čakamo kombi z Erzom, Megom in Duletom. Na Trojanah se priključita še Planinškov Janez in sin Aleš (kot šofer). Gasa.

Ko pripeljemo na Ivko, piha več, kot bi smelo (10/11), vendar v upadanju. Kmalu nakapljajo še ostali in skupaj nas je na startu 15 Slovencev (naša in Damjanova jata z Mojco in Nevidni z Rabičem) in 13 Hrvatov. Počasi se pripravljamo in modrujemo, dokler veter počasi le ne upade na normalo.

Potem pa hitro v luft prva grupa: Rabič pokaže, od naše jate pa Mega, Janez, Erzo, Zoran,… Milan in Dule še kar čakata, da se še bolj (preveč) umiri.

V dveh etapah naberem do 1600 in se zapeljem čez na J stran. Ko sem že zelo nizek nad ravnico na J strani (na 700), le dobim prvo lepo dviganje (v začetku ni bilo lepo) do 1700 (tu se ujameva s Turčinom in malo vrtiva skupaj, potem mi izgine iz vidnega polja in sem spet sam) in naprej proti Z.

Z nekaj popravki in generalnim zgubljanjem pridem do Krapine. Vse mi gre res počasi… Ko kje le malo navijem se baze sproti topijo in dviganja je konec. Čez AC sem na 500. Turčin javi, da je blizu mene na tleh.

Nekaj časa trmarim in se le spajsam na 850 in naprej proti Z do Valentinovega, kjer se že pripravljam na pristanek (370m / 150m AGL).

Pa spet najdem z matranjem in razmetavanjem neko nulo, ki gre vedno lepše do 1400 🙂 . Potem pa v smeri Tuhelja samo še dol do bridkega konca.

Blizu mene je pri Tuhelju na tleh tudi Planinšek.

Še vizualizacija nas treh bližnjih prizemljencev

Milan je že pred časom zaključil pri Ivancu.

Dule pa zrinil po S strani do Lepoglave.

Potem sta rešila avto Nevidnega v Ivancu in šla v zasledovanje/reševanje Rabiča in Nevidnega.

Mega med mojim pospravljanjem pripelje do Kozjanskega in pristane blizu Pečic.

Erzo pa do kopališča v Brestanici.

Ko dočakam  Aleša z Janezom in Turčinom, gremo najprej do Mega, potem do Erza in ob Savi čez Zagorje do Trojan, kjer odložimo familijo Planinšek in končno proti LJU.