Ko pripelje Jože, samo prestopim k njemu in proti Borovnici. Na tleh je še več vetra kot včeraj (in zadnjič, ko smo v petek in soboto tako nepričakovano lepo leteli na Zavrhu). Pri Škorpijonu klobasa čisto napeta.

Zgoraj v vasi pa nič vetra in tudi ko pešačiva po poti, naju vročina kuha brez sapice. Na startu rahel vetrič, idealno gor, prej malo premalo, kot preveč.

Takoj postaviva in Jože v luft, jaz pa za njim, ko naslednjič pihne toliko gor, da lahko Mentorja lepo hrbtno dvignem.

Na levo na Trebelnik in najprej malo iščem, potem dobim dviganje bolj zunaj in potem samo drži brez vrtenja in gre rahlo gor, čeprav vozim vedno bolj zunaj nad Barjem (ves čas okoli 900). Pri Javorču sem že precej zunaj nad polji in še vedno lepo drži – in hočem danes »malo podaljšati« ta krak, da bo več km, preden obrnem.

Ko pa obrnem nazaj proti Borovnici, pa se mi vdre z -2 in še kaže mi, da rinem direkt v veter (?). S to višino še do pobočja ne pridem, se mi zdi in samo obrnem proti Vrhniki in dokler gre. In gre do sredine Podlipske…

Kmalu dobim štop do Šodra, medtem ko Jože lepo drajsa greben sem in tja in razteguje, da bo čim več km.

Nahecam Ukija, da gre z mano gor rešit Jožetov avto. Potem se hladiva v Škorpijonu, ko Jože še vedno drajsa in se na koncu odpelje v Podlipsko do tja kot jaz – in nabere več kot 40km!

Uki gre po njega z Jožetovim avtom, jaz pa proti LJU.

Danes dopoldan napovedano še sonce ob SV, ki naj bi čez dan jačal, potem že plohe in nevihte. Erzo je sicer baje nekaj lobiral za Smuk že včeraj, pa mi v dani situaciji ta cilj sploh ne pride na pamet in ko se z zjutraj Jožetom usklajujeva, me ta ideja (o Smuku) sploh ne prevzame. Odločim se za Planinsko Grmado in tako tudi Jože. Tako sva v igri najprej sama, potem potrdi še Jean, na koncu pa na Šodru od 11.45 čakam poleg Pojeta tudi Erza…

Pri balah naložimo v LCja še Jeana in gor. Na startu piha po razgretem travniku malo, vendar v splošnem nek JV (Slivnica 4/7 V).

Jože kar postavi na vrhu travnika in odlaufa do roba in se vrže čez, ostali trije še malo počakamo. Potem pa malo lepše pihne in ekspresno v luft: Erzo, Zoran in Jean. Erza kar odlifta s štarta, mene takoj za njim dvigne še pred robom.

Pred robom vrtimo in iščemo na višini starta bolj zunaj in spet nazaj vsaj 20 min, medtem pa Jože scuri…

Tudi Erzo je že nizek, pa le najde šibko konstantno dviganje in z Jeanom se mu pridruživa. Vedno lepše gre gor do cca 1500. Potem se Erzo odpelje nazaj, kamor meni ni, saj se mi zdi proti Nanosu že precej nakuhano (za Javorniki pa raste en velik  congestus). Zato porinem naprej v veter (15-20 brez gasa) nad polje proti V, kjer je praktično modrina in v to smer zapelje tudi Jean.

Kar drži in začne celo po malem dvigovati. Ko sem že blizu AC, pa začne vedno močneje dvigovati in naenkrat sem v rahlih meglicah (očitno se začenja delati baza, saj sicer okoli mene v bližini ni ničesar). Ves čas vozim naravnost naprej brez vrtenja in ko mi vario pokaže 5+ in še kar narašča, potegnem ušesa (proti Javornikom je že vse pokrito in temno). Višino sicer zgubljam, vendar traja še kar nekaj časa, da zbijem dovolj in se odpeljem na uradni k balam, kjer že nekaj časa čaka Jože.

Erzo je tudi že na tleh v Predjami.

Ko pospravljam, se Jože odloči, da se potolaži še z enim novnovim. Med mojim pospravljanjem on gor čez travnik nad britofom, čez našo lokalno cesto pa pristane tudi Jean.

Z Jožetom in Jeanom smo ves čas v telefonski konferenci, tudi še med njegovim letom.

Potem se naložimo v Jeanov avto in gor po LCja.

Na poti dol skozi Planino, ko naložimo še Erza, že kaplja.  Na Unc na pijačo z Megom, kjer pa že začne resno deževati.

Na Vrhniki Jože in Erzo izstopita v ploho… Ko peljem naprej v LJU pa zastoji na AC saj vliva kot iz škafa, da se komaj vidi naprej…

Še vizualizacija letov tukaj

Danes pa še en dan JZ, ki pa je čez vso SLO zelo močan, le Primorska je izvzeta. Že zgodaj Dule in Jože sprašujeta kam in predlagata Lijak kot edino smiselno varianto.

In smo ob 10.30 na Železniški Jože, Dule in jaz, saj drugih interesentov tako zgodaj ni.

Jože zapelje pod Lijak, kjer so množice tujcev/tečajnikov, ki pospravljajo in se nalagajo v svoje kombije v peklenski vročini vse naokoli. Kar nekaj jih je tudi že/še v luftu in nabirajo nad start. Aleš nas same 3 zapelje gor.

Na startu komaj dobimo prostor za postaviti. Mislim, da že kakšno uro (vsaj od 12h naprej) niso več razmere za tečajnike (mogoče pa to niso tečajniki, ampak po asistenci, kontroli, navodilih in štartih, večina tako deluje…) in med množico v luft: Jože, Zoran in Dule.

Zelo sunkovito in razrukano. Hitro naberem do 1250 in za Jožetom preko Danijela (poštena batina spet čez 1000) do Škabrijela, kjer spet v močnem dviganju in guncanju naberem do 1100 in nazaj do štarta, kjer je Jože nevarno nizko spodaj. Pa se hitro reši in skupaj zapeljeva naprej do Zmajarske. Tu pa imam počasi že vsega tega guncanja dovolj in ker mi vročina pod čelado že pošteno kuha možgane, se odločim, da grem dol. Pa je še kar nekaj guncanja do pristanka.

Dule se mi hitro pridruži na pristanku.

Jože pa naprej čez Čaven in Kovk (vse nizko in daleč zunaj, ves čas z namenom, da gre pristati) do Nanosa in mimo malo naprej od Razdrtega.

Dule ostane pod Lijakom, da počaka Erza & Co., jaz pa po Jožeta in domov.