Komaj se zjutraj začnem zlagati skupaj od nedeljskih hribovskih naporov, že pokliče Erzo, če me zanima Goljak. Seveda me, saj 2 dneva nisem bil v luftu.

Ob 10.30 na Železniški in z Erzom na Unc, kjer se naloživa k Štusejevemu Dušanu in Grimšičevemu Simonu in šoferju Marjanu. Dol v Ilirsko in gor na start, kjer piha le malo manj od idealnega.

Dušanu se zdi start čudovit in se mu sploh ne zdi primerljiv z Žbevnico (čeprav se meni zdita tehnično zelo podobna…). Dušan in Simon sta danes prvič tukaj. Počasi postavimo in ko veter malo pojača v luft: Erzo, Zoran, Simon in Dušan.

Kar noče dvigniti do roba, tam pa nekaj razrukanih dviganj, kjer vrtiva z Erzom. Naberem nekaj čez 1300, ko se Erzo v dviganju zapelje nazaj na zgornje hribe, jaz pa za Simonom ob spodnjem grebenu v smeri Ilirske. Nabirava in curiva malo tu, malo tam, blizu naju pa je tudi Dušan, ki je lepo nabral.

Spredaj pod robom Kožleka naprej (po Erzu je to že smrt…), kjer se še nekaj časa matramo (dobim celo lepo dviganje do 1200), potem se še borimo dalje po grebenu proti Ilirski in scurimo skupaj pri Vrbovem.

Erzo pa še kar jadra nazaj proti startu in potem nad nami nazaj proti Šembijam, kamor mu sledimo. Na koncu le sede na tla blizu Pivke!

Še vizualizacija:

Simon in Dušan bi še letela in nihamo med Slivnico (ne vemo, da je tam NOTAM) in Strmico. Odločimo se za Strmco z navodilom, da vsi (saj imamo Marjana) na koncu potegnemo na Planinsko polje.

Za Postojno na Lohačo, kjer se nam pridruži še Mega. Gor na start, kamor v drugo prihaja tudi Jean, nad nami pa že debelo uro jadra Boštjan Kavčič, ki pristane čez nekaj časa spodaj na uradnem.

Vsi v luft, saj piha idealno. Malo drajsamo in nabiramo, potem Erzo po dogovoru potegne na Planinsko, dokler gre.

Nekaj za njim še Simon.

Sam še malo drajsam sem in tja in potem za njima, čez polje skoraj pod AC in nazaj v zadnji kot Unice na idiličen pokošen travnik.

Mega pristane pod startom na uradnem.

Dušan raje drajsa okoli starta, da napolni uro. Boštjan nas tri dostavi na Unc, ko Dušan zaključuje svojo uro.

Z Erzom na Železniško, kjer vidiva samo še pasulj v bližnjem Etnu, pa so na najino veliko razočaranje na kolektivnem…

Ker je danes še vedno nek SV in više S SZ , da Erzo (med drugim) idejo za Žbevnico. Uki potem naštudira vse napovedi (s poudarkom na Parapente) in potrdi to kot najboljši izbor.

Ob 10h na Železniški Erzo in Uki k meni, saj je za tiste kraje LC nujen. Še Mega in Dušan prisedeta na Uncu in dol. Čez mejo gremo vseeno pri Rakitovcu, da se na Zavoju prepričamo, da res konkretno piha dol. In potem nazaj gor čez Brest in okoli na Žbevnico.

Na vrhu kar nekaj vetra in na prelepih travnatih poljanah vršnega pobočja se v mehki travi pripravimo na čakanje (napovedanih) baz. Dušan je glede svojega starta vedno bolj skeptičen, ko opazuje prednji rob z gmajno in obljubljane nevidne pristanke za njim.

Ko po kakšni uri baz še ni, Uki zgubi živce in postavi in odleti … in scuri v Dane.

Z Dušanom (da se seznani z LCjem) greva dol po Ukija in nazaj gor. Medtem je veter upadel in začel celo vleči bolj S z leve, zato začne Erzo priganjati. Ker Dušana tudi spodaj videni pristanek ni prepričal, se dokončno odloči za šoferja LCja, ostali štirje pa hitro postavimo.

Spet prvi v luft Uki, za njim Mega, pa Zoran in Erzo. Uki v desno in zacuri, Mega v levo in ven od pobočja, Erzo za njim. Tudi sam zavijem v levo in me ob pobočju začne rahlo dvigati. Mega začne nabirati, Erzo tudi in ko naberem ob pobočju še nekaj metrov se jima pridružim. Uki se bori desno od starta v nižinah nad sedlom ob cesti in se kmalu dokončno preda.

Kar nekaj časa mi trije vrtimo na S strani in nabiramo, da se končno s 1600 odpeljem nazaj čez hrib v rahlem spuščanju proti Zavoju. Erzo takoj za mano, Mega pa višji bolj v smeri Z (smer KP 🙂 ). Naslednje lepo dviganje vrtiva z Erzom nad Zavojem proti Buzetu (jaz skoraj do 1700). Najprej razmišljam o smeri proti dolini Mirne in Motovunu, potem za Erzom, ki se usmeri bolj levo proti jezeru Butoniga, zadaj za Motovunom.

Tja pridem na 900m, pa Erzo že vrti in nabira in še jaz z njim. Še Mega pride (iz koprske smeri 🙂 ) pod naju, pa hitro nabere nad naju.

Naprej v smeri konca Istre (Pula), ki je tudi v resnici vedno bližje in že vidna v daljnih meglicah. Še nekaj vmesnih popravkov, s katerimi pridemo mimo Pazina, čez Sveti Petar u šumi, potem pa samo še počasna curaža skoraj do Kanfanarja.

Erzo pristane prvi.

Jaz cca 500m naprej.

Mega je dovolj visok še za kakšen km, pa vseeno pristane pri meni.

Vesel ko radio, saj česa takega res nisem (nismo) pričakoval(i). 🙂 :-). Tako lepo usklajenega letenja jate (treh) doslej še nisem bil deležen. Razen seveda Megovega začetnega tavanja v višavah sem ter tja, ki ga je potem proglasil kot nadziranje naju z Erzom… 🙂 .

Še vizualizacija:

Še pospraviva ne, ko sta Dušan in Uki že pri naju.

Erzo javi, da je pri domačinih, blizu katerih je pristal in ko pridemo tja, se že nataka malvazija in hrustajo napolitanke. Pridružimo se še mi, potem pa jaz opazim bližnje zrele fige. Gazdarica odobri nabiranje in prinese posode in lojtro, da se vsi (gostje) družno vržemo v akcijo. Ko opustošimo drevesa in smo napojeni in siti, se poslovimo in via LJU kar počez čez Istro nazaj.

Na Črnem Kalu naložimo kot 6-tega še Nevidnega (ki je letel od Lijaka do Buzeta) do Razdrtega in mimo Unca na Vrhniko, kjer se preostali zadnji trije nabašemo še prebranca pri Železniški…

Danes pa kaže, da bo Zavrh, če le ne bo preveč vetra (opcija še Dobrovlje ali Gorenjska, ostalo je predaleč za naše kombinacije). In ker Erzo sumi, da bo malo preveč vetra, »pošlje« naju z Milanom v izvidnico (on ne more prej :-)…).

Ob 13h pri Škorpijonu Milan k meni in gor. Na poti na start manjša neprijetnost z lastniki, ki povzroči obema prav slab občutek.

Na startu nič vetra (1-2/3,9). Malo za nama pride še Štusejev Dušan in prinese malo več vetra. Sporočimo Erzu, ki ga ugodni vetrni pogoji takoj spravijo na obrate in se že odpravi na pot.

Mi začnemo takoj postavljati in v luft: Zoran, Milan, Dušan.

Dviganje dobim pred startom, na Trebelniku samo curim in nazaj desno od starta, kjer spet naberem. Takrat pride na start tudi zapozneli Erzo in začne postavljati.

Končno sem malo več nad startom (1000) in za Milanom, ki se pobira levo od Trebelnika. Skupaj zavrtiva in s 1100 naprej proti Bistri, kamor nizek pride tudi Dušan. Piha zelo V, včasih se mi zdi celo JV. Nad Bistro pa dobim lep steber, ki me dvigne skoraj na 1300. Odnaša me proti Z nazaj čez kamnolom v smeri Logatca, ampak vseeno se mi zdi prenizko za nazaj čez gmajne. Nad Verdom še eno manjše dviganje, da z višino, kot še nikoli zapeljem čez Staro Vrhniko in visoko mimo stolpa na Planini in naprej mimo Ulovke naravnost v konec Podlipske, kjer pa v močnem dolinskem vetru obrnem in po malo poskusov pobiranja pristanem za vasjo Podlipa.

Med pospravljanjem se javi Milan s pristanka pri Verdu blizu Šodra.

Dušan pa je na uradnem.

Ko pospravim, samo stopim do ceste in mi ustavi prijazna medicinska sestra iz Idrije, s katero takoj najdeva skupne znance. Zapelje me v Vrhniko, medtem pa Dušan do Verda in z Milanom po mene na konec Podlipske…

Na srečo pa Erzo že leti čez Vrhniko proti Ligojni, tako da vsaj polovica njune poti ni bila zaman.

Zaključno druženje v gostilni na Verdu, kjer opazujemo Jeana in Martina, ki letita mimo na pristanek.

Potem naju z Dušanom Milan zapelje še gor po avtomobila.

Še vizualizacija: