Danes napovedan JZ in sorazmerno dobra sondaža med 800 in 1400, s kopreno popoldne. Vsi se že od včeraj pogovarjajo o današnjem letenju v Vipavski in seveda tudi mi (le Kraševci vabijo na Goljak, meni pa se tudi Buzet ne zdi slaba izbira 🙂 ). Manca je danes tudi v akciji.

Ker je zjutraj še burja, ki mora obrniti po poldnevu, se dobimo na Železniški ob 11.45: Manca, Erzo in jaz. Prideta pa tudi Planinšek in Cena (Milan s svojim nečakom in Duletom odbrzi proti Lijaku že ob 11h). Zaradi različnega kombiniranja in nepopolnih informacij, Janez in Cena odideta po Mega na Unec, medtem, ko mi presedemo iz Mančinega avta v Megov v Logatcu (baje na tržnici…) in po stari cesti od zadaj prav na start Kovk.

Janez in Cena kljub ovinku čez Unc in Planino prideta na start le nekaj minut za nami.

Piha idealno in nikjer nikogar (tudi pravkar startajoči so že izginili – ampak doli na pristanku še ni nikogar). Takoj postavimo in v luft: Erzo – odliftan v višave in Zoran, Cena in Planinšek nekaj za nama, medtem ko Mega čaka Manco, ki se (po videnem) še psihično pripravlja na »pomladanske« razmere. No, čez nekaj časa gre v luft tudi ona in za njo Mega.

V zraku je res »pomladansko«. Po začetnem pobiranju čez 1100 pred Podrto grem naprej z lepo višino do Hublja in proti Predmeji, medtem ko Erzo že priklaplja Čaven. Dohiti in prehiti me Cena in potem ves čas do Lijaka vozim (vedno bolj daleč) za njim. Danes je bilo na Čaven še lažje, kot zadnjič (samo gor je šlo, brez presenečenj in splakovanja), tako da pridem nad polico. In potem nad grebenom in nad Kucljem do Čavna samo gor. Nad mano vrti Milan, ki je že priletel z Lijaka – pa še nekaj drugih je že šlo mimo naprej proti Kovku. Za Čavnom naberem skoraj do ene baze na 1400. Še enkrat na Zmajarski popravim na 1600 in do Lijaka in skoraj do Škabrijela v glavnem v rahlem spuščanju. Obrnem, ker ne vidim nikogar, da bi lepo pobral na Škabrijelu in v spuščanju nazaj do Lijaka (kjer pa sem zaradi predčasnega obrata v višji poziciji kot marsikdo, ki se nizek bori za rešitev…). Z Erzom voziva naprej blizu skupaj. Na Kuclju naberem na 1400 in naprej lepo drži, da se s 1400 zapeljem z Modrasovca direkt na Hubelj. Erzo malo spredaj razmišlja, ali čez ali še en krak v Predmejo. Glede na izkušnjo zadnjič (ko sem bil spredaj jaz in odcuril čez v Podnanos), počakam, da on izbere. Izbere bolj ziher povratek v Predmejo – in tudi sam naredim tako. Od Predmeje visoko nazaj na Kovk, medtem ko je po postaji slišati, kako nekateri obračajo Anteno v višavah nad Nanosom…

Manca se je naletela debelo uro in Mega je za nami peljal na Lijak in nazaj na Kovk, kjer je s toplandom rešil avto.

Pozno je že, ko greva z Erzom čez proti Vipavi. Erza nad Plazom preletim in potem se oba rešujeva pred Tablo. Ker verjamem v veter z J, grem okoli Gradiške pod robom, naslonjen na skale in obiram vsako grapo, medtem ko se Erzo pajsa na Tablo (in mene pokopava). In dobim prekrasno dviganje do 1200 pred Šentviško, da ga samo gledam od zgoraj dol… Naprej proti Nanosu vedno niže v glajdu in potem samo ob pobočju Nanosa čez Razdrto, dokler gre.

Erzo se je še malo pobral pred Hieronimom, tako da se z lepo višino zapelje čez mene do Hruševja.

Cena in Planinšek nista komplicirala s Predmejo, ampak z obračanjem Nanosa zaprla trikotnika…

Preden ves trd v mraku in hladu začnem pospravljati, še z Megom dorečeva logistiko, ki vključi še bližnjega Milana pri Orehku v zameno za Duletovo logistično reševanje Planinška in Ceneta.

Ko z Megom pobereva Milana in Erza, nesporazum okoli te logistične telovadbe potem razrešujemo do Logatca, kjer se spet vsi snidemo in segrejemo ob kuhanem vinu in picah…

Še vizualizacija letov:

Erzo mi zjutraj naroči, da moram najprej objaviti včerajšnje zgodovinsko statistično stanje

Zdaj pa nazaj k letenju…

Danes V in burja na Primorskem. Da o sondaži sploh ne govorim (do 1100 v rikverc). Po dolinah megla, ki se le počasi topi. Najbolj navijam za Nanos V, pa vsi mislijo, da bo preveč vetra (pa je potem do 15h znosno…). Ostane Zavrh ali Grmada. In ker je Planinsko in Cerknica v megli, ostane Zavrh.

Danes je po dolgem času v akciji tudi Manca. Erzo bi kasneje (ko se bo malo segrelo in naredil dan), zato je zbor on 12h na Šodru. Prideta Mega (brez telefona in Dule (prevoz na start… pa tudi brez telefona), Erzo pa taktično odpove, ko zares pogleda sondažo…

Pri Škorpijonu pa se naložita v LCja še Manca in Štus, In gor in vijavaja na start. Piha malo, premalo, ampak vsaj gor piha.

Malo modrujemo in dugovlačimo v pripravljanju, potem v luft Zoran, Mega, Manca in Štus.

In drug za drugim odcurimo direkt do Škorpijona.

Ker Dule nima telefona, na postajo pa se tudi ne odziva (jo pa ima…), se kmalu spravimo gor z Dušanom. Kar vsi štirje peš na start. Na startu je še vedno Dule, ki je kar nekajkrat poskušal, pa mu v vedno slabšem vetru ni uspelo. Tudi naša pomoč v brezveterju nima smisla in pospravi. Dušan od zadaj domov, mi pa z LCjem dol…

Še en tak inverzen dan kot včeraj z veliko JZ (predvsem v SV SLO), pokritostjo na Primorskem in sončkom na Gorenjskem. Milan še vedno navija za Gozd in sem za (bomo vsaj na sončku, kaj dosti letenja si itak ne obetam).

Milan skliče zbor ob 12h na pristanku, kjer sva pravočasno midva s Stojanom. Erzo zaradi delovnih obvez pride (mogoče) kasneje. Naložimo se k Milanu (še Matic Dejanovič) in gor.

Na startu lepo (inverzno) sončno, piha ravno prav (postaja zadnje dni ne dela Ok – ne javlja jakosti). Postavimo in prvi v luft Matic, potem pa še malo taktiziramo in si dajemo prednost in: Milan, Zoran in Stojan.

Z nekaj iskanja in poskusov do V roba in tam kar nekaj matrarije, da vsi trije poberemo (Milan že skoraj odpisan v podnu – bravo za to pobiranje) Matic je medtem že zdavnaj izginil proti Storžiču.

Naslonimo se na Tolsti vrh in spet v ostrih dviganjih nabere eden več, drugi manj in potem še obratno. Prvi se odpelje naprej Milan dokaj nižji, jaz pa višji bolj ob pobočjih Storžiča. Prav pomladansko, da je treba kar veliko delati in zategovati. Pod Storžičem, mimo Kališča do Zaplate. Milan obrne bolj zunaj, jaz ob pobočju. Stojan pride, ko se že vračava in potegne še malo naprej.

Nazaj podobno pomladansko do Tolstega, kjer pa se najprej matramo, potem pa gre ob pobočju kar samo gor do roba. Jaz malo više dobim pošteno močan J, ki me dviguje in zaustavlja, čeprav grem čisto stran od pobočja. Obrnemo na Z koncu Kriške in nazaj.

V drugo je na Tolstem že več JV, tako da komaj kaj naberemo in gre Milan ves nizek naprej, jaz pa za njim (najbrž še nikoli tako nizek). Kljub temu pririneva pod Kališče, kjer obrneva. Spet je Stojan za nama višji in gre še malo dlje.

Tudi nazaj le malo vrtim, saj ostra dviganja vzdržujejo višino. Na Tolstem še malo vzdržujem višino, saj čakam na napolnjeni dve uri in potem na pristanek.

Stojan pristane malo za mano. Med letom je tudi malo fotkal tukaj

Milan pa ob Tolstem nabere in se z močnim JV odpelje proti Dobrči, dokler gre.

Na pristanku rešiva logistiko (Stojana zapeljejo gor po Milanov avto in ga gre iskati)…

Erzo pa je zamudil pravo uro in ga tudi višina na šolskem terenu ni rešila…

Še vizualizacija

Danes napovedan močan JZ čez SLO (razen na Gorenjskem) in na Primorskem pokrito. Zato razmišljam(o) o Marčevem hribu ali Buzetu (nižina in pokritost bo zmanjšala JZ…). Po posvetu z Rajkom odstavimo Marčev hrib (kaže na premalo vetra) in obvelja moj Buzet. Rajko je zraven (sam), Erzo z malo cincanja tudi in na koncu z veliko cincanja še Milan (bi šel raje na Gozd, kjer bo sonce).

Ob 11h z Vrhnike mi trije. V Divači priložimo še Rajka v Erzov muzej in dol. Tudi Istra je pokrita, na startu pa že nekaj domačinov postavlja (Andrija, Zec,…). Takoj postavimo še mi in v luft: Erzo, Milan, Zoran in Rajko.

Najprej malo na desno, da poberem nad rob in potem za Erzom proti Raspadalici. Milan nižji tik nad progo v isto smer vedno bolj curi in na koncu v povratku pristane na platoju pod startom.

Jaz do zadnjih skal pred Raspadalico, kjer sem še na višini grebena, vračajoči pa so že nekaj pod njim. Obrnem pri teh skalah in sem že takoj niže pod robom. Tesno ob pobočju nazaj proti startu, kjer Erza čudežno dvigne spet nad greben, jaz pa brez čudeža po nekaj vjuganja scurim k Milanu.

Še en domačin je že tukaj. Hitro organizira prevoz, ki se mu priključiva tudi midva (jaz rinfuzo kar v zicu in s čelado na glavi…).

Ko se pripeljemo gor na parking in se z Milanom zaletiva na start, se javi tudi Erzo iz doline.

Rajko pa se je tudi že prizemljil na platojčku pod startom.

Organiziramo logistiko za Erza, Rajka in ostale in čakava naprej, saj je komaj kaj vetra.

Ob prihodu rešenih ostalih (čez cca ½ ure) pa posije nekaj žarkov in spet malo bolj pihne (vsaj tako se nam zdi).

Zato potegnem, malo iščem sem in tja skupaj z Milanom (ki je potegnil takoj za mano) in scurim na že znano mesto.

Le malo za mano se mi pridruži tudi Milan.

Erzo je prvi potegnil za nama in se odpeljal ob pobočju dokler je šlo.

Še kanadska domačinka Nina se nama pridruži tu gori (ki ji pomagava sneti padalo z brajd) in potem še domačin začetnik (ki nama je prej organiziral tisti hitri prevoz gor), preden pride Erzo s šoferjem Rabičem v svojem avtu po nas.

Ves ta čas pa Rajko jadra sem in tja lokalno okoli starta. Ko pridemo gor, končno tudi on scuri na platojček,

kjer v miru v pospravljanju čaka na naše nadaljnje akcije.

Erzo in Milan hitro še enkrat v zrak. Erzo na levo in izgine za vogalom. Zato Milan v desno in zacuri in ne izgine vse dokler ne scuri na platojček k Rajku.

Erzo pa se pojavi na levi v kotu nad grebenom in potem drajsa in drajsa še dolgo časa, medtem, ko se jaz odpeljem z avtom najprej dol na platojček po Rajka in Milana. In potem vsi skupaj po Erza tik pred Buzet…

S kuhančkom se ogrejemo šele na Črnem Kalu v Viki burgerju…