Že kar nekaj časa je poteklo od ideje, da postavimo vremensko postajo na Zavrhu, da nam ne bo treba v živo preverjati dejansko stanje vetra na startu.
Po več ogledih in predlogih, kje naj bi stal drog s postajo smo na koncu dorekli “kompromis”, da postavimo drog na levem delu starta, na skalnatem robu. Za to odločitev je prevagalo dejstvo, da bi na najvišjem delu na pomolu na desni morali postaviti drog (moja ideja, ki sem jo vztrajno in trmasto zagovarjal…), ki bi moral biti višji od okoliških dreves, to pa bi pomenilo konstrukcijo, ki bi bila bistveno dražja in tehnično dosti zahtevnejša. Resda bi zato imeli postajo, ki bi bistveno bolj realno kazala veter iz vseh smeri, na dokončno izbrani lokaciji pa V in JV vetra sedaj postaja ne bo realno kazala. Vendar smo se na koncu strinjali, da se bomo izkustveno že prilagodili podatkom tukaj postavljene postaje…
Bilo je tudi kar nekaj idejnih rešitev projekta. Med zadnjimi se je posvetom in ogledom na lokaciji (seveda smo vse te naše “oglede” vedno povezali z letenjem) priključil še Pojetov Jože, ki je na osnovi idej v oblakih in besedi izdelal prvo konkretno slico. Za detaljne načrte ni bilo več potrebe, saj se je potem Jože še “prostovoljno” javil, da skico tudi udejanji. In je nabavil ves potrebni material in brez pomoči kogarkoli vse tudi pripravil, izdelal, sešvasal, pošraufal in na koncu še pobarval na ekološko zeleno.
In ko se je Jože vrnil z zasluženega dopusta v Namibiji, je bilo samo še treba najti primeren dan. In današnji se je pokazal za idealen, saj v močnem napovedanem in resničnem JZ ni bilo realne šanse za kakršnokoli letenje v realno dosegljivi okolici. Tako smo se že včeraj zvečer dogovorili za akcijo in pokazalo se je, da je tudi vso potrebno orodje in stroje zagotovil Jože iz svoje “delavnice”, le 3kW agregat je zagotovil na posodo.
In tako se nekaj pred 9h z LCjem pojavim na Jožetovem dvorišču, odstranim vsa padala v njegovo garažo, potem pa naloživa drog in orodje in stroje in material in skozi Vnanje Gorice po agregat. in naprej na Zavrh.
Medtem se pri Škorpijonu ob 9h dobijo Mega, Erzo in Uki z nekaj dodatnega orodja in na Zavrh. Štusejev dušan, ki je prišel malo prej, pa je kar podaljšal na start, da malo počisti šavje in pripravi teren.
Na parkingu še naložijo nekaj robe v LCja in potem z nekaj težavami (blatna standardna strmina), ki jih obvozim po travniku, z vso robo in Jožetom na start, kjer vse zložimo ven in se lotimo dela.
Za varovanje Jožeta pri vrtanju v skalnem previsu je poskrbela Megova plezalna oprema in Zoran, ki je držal njegov štrik.
Na srečo je Jožetu že kmalu po začetku del zaštekala glava štemarce, da je do izraza prišel tudi Megov vrtalni stroj. Medtem sta Uki in Erzlo lahko šla dol v Borovnico po Ukijevo nadomestno štemarco ter sesalec, brez katerega ne bi mogli odstraniti iz vrtin prahu in drobirja (ki je nastajal z vrtanjem in je sproti mašil luknje) in pripraviti vrtin za navojne palice (in seveda sta pripeljala tudi pijačo, da smo se med delom lahko odžejali).
Naprej pa naj o dogajanju govori filmček…
In galerija slik…
Najprej prva skupina slik
Pa še druga skupina slik…
Na koncu se je Dušan z motorko lotil še nekaj najvišjih drevesc pod startom, ki so nam občasno že začela povzročati nadlego pri slabših startih.
Je pa bil ves dan pošteno vetroven in hladen, kljub soncu, ji se je občasno skrival za drvečimi bazami…
Po končanem delu pa smo se okrepčali še s picami v Borovnici.
Tu spodaj pa je še celoten neobdelan posnetek akcije.
