Ker je dan že globoko v popoldnevu, priganjam Erza za moje včerajšnje starte.

Najprej nad Poljansko cesto in po kolovozu gor. Žal pa zapeljem previsoko v gozd, da se mora potem Erzo skozi šavlje prebijati dol na start (jaz sem včeraj pešačil od spodaj na vrh). Vendar na povratku zapeljem naokoli po travniku gor in pomagam postaviti Erzu padalo, ko se prebije iz gozda.

Počaka, da malo pihne po griču gor in se odpelje daleč ven nad dolino.

Erzov četrti novnov

Naslednji je kucelj nad Srednjo vasjo, kjer mu piha od strani, vendar na koncu le odleti in se zapelje celo čez hiše in glavno cesto na travnike v dolino.

Erzov peti novnov

Poberem ga na pristanku in gor do cerkvice Sv.Križa.

Erzo se pred cerkvico kar razneži:

“Zoran me s štarta na štart prevaža s tako hitrostjo, da se mi zdaj upre, ko pomislim še na en štart – vem da so trije – kjer bo pihalo dol, narobe, kaj mi je tega treba. Pa me pripelje direkt pred prelepo, osončeno cerkvico,  starega izgleda, takega srednjeveškega, gotovo so nekoč semkaj romali romarji. In danes sem tukaj z expresno dostavo sam, presenečenje je še tolikanj večje, ker sem mislil da poznam okoliš, za tole skrito cerkvico pa nisem vedel. Začutim posebno energijo in piha tako lepo gor, kot danes še nikjer! ”

Razgrinjam mu padalo, ko piha skoraj idealno gor.

Hrbtno ga dvigne v veter in odleti, pa ga žal bočni veter pritisne ob pobočje, da predčasno pristane.

Erzov šesti novnov

Po njega in pripetega, stlačenega v LCja zapeljem še enkrat gor.

Sedaj pa piha že nek J s strani iz doline skozi gmajno, tako da mora kar nekaj časa čakati na nulo, da lahko na koncu le odleti.

Erzov sedmi let

Dol, da ga poberem in potem zapeljem še malo naprej proti Poljanam.

In že Erzo odpešači še na naslednji grič nad Srednjo vasjo, (jaz pa ga počakam spodaj v LCju). Tu mu na startu piha od zadaj, vendar kljub temu kmalu odleti.

Erzov osmi novnov

Skoraj že zaključiva in se odpeljeva proti Poljanam le še na oglede. Pa v zahajajočem sončku opaziva travnike nad Hotovljo, obrnjene proti Z, ki kar vabijo.

Naokoli po cesti v strm breg in do kmetije – kao na oglede. Ko ustavim, pa Erzo hoče kar s padalom naprej in spravi še mene na obrate, da na koncu pustiva LCja skoraj sredi ceste (ob dovoljenju lastnikov) in v paniki naprej proti predvideni lokaciji (vmes zapletem štrike v narezano šibje, ki ga pred hišo obdelujejo domači, da mi ga kar nekaj minut pomagajo trebiti).

Prvi travnik ni uporaben (previsoka gozdna meja) in Erzo bezlja skozi gozdiček dol na naslednjega, kjer v paniki začne postavljati (saj sonce že zahaja). Še morje vejic je po tleh, kar še dvigne nervozo.

Potem potegne in lepo odleti daleč v desno, v glavno dolino.

Erzov deveti, osmi novnov danes – in še novnovnov

Jaz pa medtem razvozlavam še od prej zapletene štrikce, rešujem vejice in postavljam, že skoraj odločen, da mi ni treba izzivati ta zadnji start v taki nervozi (sploh, ker vemo, da v dani virusni situaciji ne morem(o) računati na zdravstvene službe in GRS…).

Pa na koncu le razpletem štrikce in jih trikrat v mraku preverim. In potegnem z rahlim vetričem v hrbet in lepo speljem.

In se tudi sam zapeljem daleč nad dolino in čez Poljansko Soro na drugo stran ob glavno cesto.

Zoranov šesti novnov danes – in še novnovnov

Medtem pa Erzo že odpešači gor po LCja in ga pripelje dosti hitreje, kot sem v nastajajočem mrazu spodaj sploh pričakoval…

Oba zadovoljna še in još, ko se peljeva skozi temo proti Vrhniki…

Danes pa napovedan prekrasen dan, s čudovito termiko in obratom na JZ in potencialom za kakšno dobro letenje. Pa nas tale Corona virus preganja z vseh strani. Če (zaenkrat) še ne v lastnem zdravju, pa z vplivom na okolico in obnašanje in odredbe in predloge in priporočila in…

Tako da človeka vse mine in se raje odločim za poskakovanje po gričih v »samoizolaciji«. Izbiram pa lokacije in krtine, kjer tudi v kakšni nepredvideni situaciji ne bo (upam) potrebna intervencija GRS in reševalnih ekip, ki jih v trenutni situaciji sploh ni za pričakovati…

Tukaj mimo sem se zadnjič vozil in ogledoval, danes pa že hodim z robo na tale grič nad Srednjo vasjo.

Občasno pihne termika lepo gor in v primernem trenutku dvignem Rooka hrbtno in stopim v zrak.

Zoranov prvi let

Malo naprej je naslednji grič, ki spada že pod Gorenjo vas..

Najprej se v hoji ustavim na prvem platojčku, pa vidim okoli vogala višje še lep travnik in nadaljujem na vrh tega.

Piha malo s strani in še dokaj položno je, tako, da potegnem naprej in lepo speljem in se zapeljem v desno nad glavno strmino in čez lokalno in glavno cesto, dokler gre.

Zoranov drugi let

Sedaj pa nazaj še na tale grič desno nad Srednjo vasjo.

Med drevesno mejo spodaj je luknja.

Piha z desne, ampak v primernem trenutku speljem brez težav, se zapeljem čez glavno cesto in na levo čez kmetijo po polju z vetrom dokler gre.

Zoranov tretji let