Že včeraj je Milan navijal za današnje Dobrovlje in jutranji podatki in napoved kažejo, da bo super. Zato sem zelo za in se uskladim z Milanom. Le dve pomanjkljivosti sta: postaja na Dobrovljah ne dela in ni videti, kakšen je veter v resnici, pa še bolj pokrita je Savinjska na kamerah, kot naj bi bila. Erzo zaradi dopoldanskih omejitev ne more in prisega na popoldansko Slajko.

Tako se ob 10.40h dobiva pri mojem Hoferju z Gracarjevim Jožetom in počakava Milana, da presedeva k njemu. In potem gasa pod Dobrovlje. Malo počakamo Frenka, pa potem odpeljemo gor kar sami trije za ostalimi, saj se Frenk skombinira z Zvonetom.

Nekaj jih je že v luftu, nekaj jih še štartuje na idilično snežno poprhanem startu, kjer je komaj kaj vetra (še največ ga je ob našem prihodu). Prvi štartajoči so že scurili in prihajajo v drugo rundo. Počasi postavimo tudi mi trije. Milan odleti prvi in po nekaj borbe na desni scuri v graben pred pristankom.

Jože pomaga meni dokončno pripraviti Mentorja5 in mi kot sekundant pazi, da ujamem primeren trenutek in lepo speljem. Na desni dobim nekaj sunkovitih balončkov, pa se na nobenem ne morem zares pobrati in generalno curim. Potem zapeljem ven nad jezero in še tam malo povrtim, da pristanem na uradnem.

Rajhov Klemen in Frenk mi pomagata pospraviti, medtem pa pride tudi Milan. Naložimo se k Zvonetu in gor, jaz kot šofer za Milanov avto, ostali na drugo rundo. Ravno ko speljemo, pristane Jože, ki je lepo izkoristil razmere.

Na startu pomagam drugim postaviti in ko Milan odleti v drugo, odpeljem dol.

Na pristanku se naložita Milan in Jože in proti LJU.

Danes pa naj bi zjutraj dež/sneg ponehal in ob močnem SV in ohladitvi posijalo sonce. Pa med jutranjo terapijo šele začne snežiti in potem doma čakam, da snežni metež poneha.

In potem v Kižlovko (sem pričakoval, da bo danes kaj drugega…). Tu pa piha veter dol s hriba kot še nikoli, kar poruši mojo teorijo, da karkoli že piha po SLO, je tukaj vedno umirjeno.

Vseeno grem v rahlem sneženju gor in razvlečem coto (ki začne celo rahlo trdeti zaradi mraza). Čakam, če se bo malo umirilo, da bi potegnil. Ko prvič potegnem, padalo samo vlečem za sabo.

Potem ga prestavim na V, od koder na momente močno pihne (čeprav butne v resnici S, 45st z leve po hribu dol). Ko pihne, mi kar potegne padalo nazaj in mi ga ob dvigu zrola. Spet se prestavim na J stran, kjer je strmina največja.

Ko premočeno coto spet raztegnem in se vpnem, butne od zadaj in se zgodi nemogoče: mokro coto, ki je prlimana na travo in blato mi posvaljka kot štrudel. Pa spet odpenjanje in raztegovanje. In čakanje.

In naenkrat butne od spredaj in potegnem in gre gor in mi ga vleče v levo in me na mestu dvigne od tal in kar stojim v luftu pred robom, da se potem zlijem čez in me spusti v močvirje le malo stran od vznožja…

Zjutraj dež. Dopoldne dež. Ko začne malo manj padati, se odpeljem v Kižlovko, kjer le še rosi.

Erzo pokliče, da je ravnokar pristal pod Ženčkom, saj je imel v tamkajšnjo okolico službeno pot.

Erzov komentar leta:Potem, ko je dan napovedan še bolj nemogoč kot včeraj, se lahko samo prepustim. Zjutraj lije, ob 8.30 mam v Logacu teren z vabljenimi strankami. Lije. In ko končamo odneha tudi dež. Tapameten odneha. Doživim stik dveh vetrov: sto metrov nad Ženčkom je baza z JZ vetrom, skoz leske nosi megle od SV, sam trakec pa kar vrti. In zdaj pol ure kasneje je posvetilo sonce. [10.2.2021 12:24]Andrej : še 100. [10.2.2021 12:25]

Na mojem startu ne rosi več, ko prištorkljam na vrh. Razgrnem mokroto v mokroto in čakam.

Ko le pihne rahlo gor (začuda, saj više gori čez SLO močan JZ, torej bi moralo pihati tu le v hrbet… 🙂 ), potegnem kolikor zmorem, premočena stara cota Rook počasi zleze gor, da lepo speljem in se z vetrom v hrbet po dolini zapeljem v čofotajoč pristanek (celo nekaj korakov v teku počofotam, da ne padem naprej na kolena v vodo).

Zjutraj vliva. Po terapiji na poti domov še vedno vliva. Doma gledam skozi okno in radarsko sliko – vliva. Kličem Erza, ki se odloči, da gre pod Hribe taborit in čakat na primerno (ne)deževno luknjo (v avtu ima 3 suha padala).

Kamere kažejo povsod po SLO dež. Mega javlja s terena, da je tudi v Logatcu v živo tako (sem računal, mogoče bo pa Ženček).

Pa se zapeljem tudi sam v Kižlovko taborit (imam pa, za razliko od Erza, v avtu samo 1 mokro padalo; ostali 4 niso za rehabilitacijo…).

Malo čofotam po blatu okoli LCja in se prepričujem, da pada vedno manj. In v enem trenutku se prepričam, da pa je že dovolj malo dežja, naberem mokro kepo in gor.

Razgrnem Rooka in nič ne škreblja po njem (ker je tako moker, da seveda ta fizikalni učinek ni mogoč…). V ciklih pihne celo rahlo gor in v takem trenutku potegnem,… me zanaša v levo,… “laufam” in vlečem, pa le zleze gor in speljem čez rob.

Ob pristanku počofotam, da mi pljuskne voda okoli bokov.

Komentar leta: Ko misliš, da bolj mokro ne more biti, je lahko še bolj… [9.2.2021 12:55]Frenk Lokovšek : Ampak resil si ga……..:😀 [9.2.2021 13:52]

Pozvoni telefon (Erzo). Naberem in v prtljažnik, kjer začne rasti lužica na plastiki pod coto. Pokličem Erza, ki pa ne odgovori, ker je ravno v zraku…

Prileti pa SMS

Ko pokliče, pove, da je dve padali ob poskusih tako zmočil, da je moral domov še po naslednja suha…

Erzov komentar leta:Zvečer so padavine v napovedi porisane čez cel današnji dan in zjutraj že ščije po strešnih oknih… Opoldne za 20 min neha, dovolj da sem na obratih. Ko sem tu, ponovno pada in omislim si asistenta Šurkota, ki ima hišico najbližje vzletišču. Sicer me v moji norosti včasih snema, tako da ima posnetke v vseh možnih vremenskih pogojih in dela se že film. Ideja je, da mi pomaga raztegovat padalo – v dežju, da bo hitreje in manj moker in bom izsilil odlet. Pa kljub vsemu v dveh potegih zmočim rdečo M4 (v prvo, v takem šansa je, v drugo je zmeraj iz obupa), pa še v dveh Montano, ki že tako noče gor v brezvetrju, ki je. (Zdaj me s skokom prehiti še Zoran, ki to naredi z enim, to je ves čas premočenim, nikoli posušenim padalom, je pa res, da je na Kižlovki konkretno skipan štart, jaz pa padala dvigujem na nekih ravninah. Prav danes Zoran v floto dobiva še eno, popolnoma suho padalo, ki mu bo s tem omogočil nadaljevanje življenja.) Kot se je že zgodilo, moram domov po komplet naslednjih treh suhih padal, da se v enem momentu ustrašim, kaj bom imel za jutri. Rumena M4, prav tista s katero sem nekoč, edinkrat 300 km letel, me vsakič preseneti, kako sune, v prvo nad mene, ko rdeča prasica, mlajša tege ne zmore, je pa res, da je zdaj dež nehal (vir: avp arso Vrhnika). Do zdaj 24 l padavin/m2. [9.2.2021 22:55]Primož Kante : Glih kar sem pogledal, če bo za letet. Tvojga leta še ni blo na Hribu.  [9.2.2021 13:04]

Na poti iz doline se izkaže, da je tudi vodostaj kolovoza lahko še višji… hvala LC, da si visok, kot si 🙂

Za čez dan napovedan dež sem ter tja in zjutraj tudi res pošteno uliva. Pokliče Erzo, da kasneje za Lijak napoved ne kaže tako slabo. Preverim, pa je doli vse pokrito in kaže na dež, ampak vse je bolje, kot ždeti v LJU.    

Ob 11.30 na Železniški Sušev Primož in jaz prestopiva v Erzov avtobus (malo je sicer treba reorganizirati muzejske letalske in civilne artikle…) in na Unc po Mega (kjer moramo muzejske eksponate še malo reorganizirati po avtobusu).

Ko smo v Vipavski, pokliče Erzo še Kantetovega Primoža, da uskladimo logistiko. Na Modelarski izstopi Sušev Primož z robo in Mega brez robe, da odpešačita gor, mi trije s Kantetovim Primožem pa z avtom naokoli na start. Baze so nekje na robu nad višino starta. Štart zakrivajo bolj ali manj goste meglice, ki jih nosi iz doline. Res pa se prvotni veter ki je ob prihodu pihal po startu dol, obrne v rahlega gor. Erzo se uskladi s familijo Kurnik, ki tudi prihaja pod vznožje, da ga počakata, vzame tangice in se hitro vrže v meglice (tako zasigurno reši serijo, pa še neobremenjena možnost ponovitve za resno letenje mu bo omogočena…).

Kantetov postavlja in tudi ne bo čakal (bogve, če bo kaj bolje), jaz pa se tudi svoji mobilnosti primerno začnem pripravljati. Ko sem pripravljen pa prideta še Mega in Suša. Suša takoj postavi, malo čaka, da se med meglicami vidi poden in odleti.

Kantetov prstane.

Mega čaka z mano na vidljivost, medtem ko tudi Erzo pristane.

Andrej Erznožnik : Le jedrna skupina Klv je zbrala dovolj poguma da je v dežju zapustila Vrhniko (tangice brez varia, start tud v megli, zdaj pa še 1x zares) [8.2.2021 13:47]

Pa se megla le malo razredči, zato potegnem še jaz in lepo odletim v meglice, v katerih le nekaj pod robom pred seboj zagledam Suša… ki med letenjem snema filmček

Malo pred pobočjem (in meglicami) tudi drži in se da nekaj nabrati, tako da s Primožem lepo jadrava sem ter tja. Ko grem drugič od V roba naprej, pa začutim prve kaplje. Malo še vztrajam, pa je vedno več dežja (tako proti V od Čavna sem, kot proti Gorici, kjer je videti kar lepo zaveso).

Obrnem in naravnost ven do starta in še čez, saj gre le počasi dol. Tudi Suša in Mega pristajata,

Stane Bajt : Dš. [8.2.2021 18:11]

zato obrnem in pristanem na zgornji del uradnega, kjer je manj močvirja.

Pospravljamo ob hišah ob cesti, medtem ko se Ana, Jure in Erzo že pripravljajo na startu. Ana odleti in pristane na Modelarski (Mega gre tja po njihov avto – gor jih je peljal Kante) in Ana še enkrat peš gor. Ko se odpeljemo mi trije gor, pa še Erzo in Jurij v zrak.

Suša reši Erzov avto, midva z Megom čakava Ano, da pripešači gor (pa še enkrat odleti), potem pa po Erza na modelarsko.

Andrej Erznožnik : Na štartu sami: 6x Klv in en Polet domačin, še tega na plano zbezam jaz [8.2.2021 16:21]