Po nočnem dežju se zjutraj pokaže celo nekaj sončka. Močan JZ čez SLO, ampak ko se po terapiji pripeljem v Kižlovko, je tukaj le malo vetra.

Ko štorkljam gor z Rookom2 (ki se je kar lepo posušil v LCju od včeraj), občasni sonček vidno suši travo. Vseeno previdno postavim in na občasnih sunkih postavljam zidek (da padalo še malo posušim).

Ko spet pihne gor, ga lepo hrbtno dvignem in se odpeljem v dolinico skoraj do kolovoza.

Ko zbašem Rooka 2 na zadnje sedeže, pa sonček še vedno sije. Malo počakam in ga je vedno več. Zato si naložim še mokro coto Rooka (tako ves moker je res občutno težji), ki se še četrti dan ni dobro odcedil v prtljažniku in ga odnesem gor na start.

Tu ga debele 1/2 ure postavljam v zidek in tudi dvigujem, kadar je sunek dovolj močan in padalo se “vidno” suši. Potem pa ga v primernem sunku zadržim nad sabo, se obrnem in me vzame že pred robom, da se zapeljem v dolino še s tem padalom (razlika v letenju je ogromna: bolj jojo nad dolino z ustavljanjem v nasprotnem sunku vetra…).

Zjutraj, ko se peljem na terapijo so ceste že skoraj suhe od jutranjega dežja. Na poti nazaj pa rahlo rosi. Kljub temu takoj proti Kižlovki, pa se na poti vlije. V bife na ena švoh kafe (no, v resnici je bila vroča čokolada), da plohica mine.

In potem v Kižlovko. Ko štorkljam na start pa spet rahlo porosi in skoraj suhega Rooka ML previdno raztegujem (Rook cota se že tretji dan odceja v prtljažniku LCja). Le rahlo sapice gor dočakam (više gori veliko JZ in temu primerno šibajo oblaki in valovi dežja…), ko potegnem in se zapeljem v dolino.

Le malo se je padalo dodatno navlažilo, tako da upam, da bo tudi še jutri uporabno…

Danes sicer ni napovedanega preveč dežja, bo pa kislo ves dan. Zjutraj so pločniki suhi in še malo počakam, da se tudi v Kižlovki stvari odcedijo.

Ko pa zašantam proti štartu, mi že po nekaj korakih čmoka v čevljih. Res da ne dežuje, zato pa iz megle rahlo rosi.

Ko na vrhu postavim, je tudi nova (stara) pridobitev Rook ML že dokaj moker. Ampak vsaj pivna še ne. Kljub generalnemu V dahne tukaj občasno po griču gor. Pa vendar mi prvi start ne uspe (štrikci čez padalo na levi strani kljub preverjanju pri postavljanju…).

Drugič gre lepo gor, pa vendar moram podaljšati še za nekaj korakov, da me pred prelomom vzame. Potem pa drži, drži še čez kolovoz.

Ko nabiram padalo, je že čisto mokro od dodatnega posedanja v vedno višjo travo na pristanku.

Zadnje čase je kar vsak dan nek praznik (danes npr. dan OF). Zjutraj sem prepozen, ker že začne deževati, ko se psihično pripravljam za Kižlovko (beri: ko se okoli 6h izvlečem izpod odeje in pogledam skozi okno). Potem si ogledujem radarsko sliko na telefonu in dež skozi okno, dokler se malo ne zmanjša. In potem hitro v dolinico.

Na videz le malo rosi, ko štorkljam gor na grič, ampak na startu sem čisto moker, v čevljih čmoka, Rook pa je tudi že pošteno vlažen. Ko ga položim, se spremeni v gospodinjsko cunjo in popivna okolico. Piha pa občasno od zadaj ali nula.

Ko v nuli potegnem, gre le na pol gor in se zvali v eno stran. Naslednjič v drugo. Cota je že tako mokra, da se trava vidi skoznjo. Postavim na V in čakam, da močneje pihne tisto delno z leve od zadaj. Hitreje ga dvigne na 3/4 in prevali v desno, ko laufam pod njega v desno. Potem ga razvlečem spet klasično in čakam na 0 in ga spet samo vlečem za sabo.

Pošteno je že težak, ko ga n-tič naberem in od njega curlja po hrbtu in hlačnicah. Pa še malo bolj spet dežuje, tako da je Rook za danes končal kariero, jaz pa zaenkrat tudi, zato robo in sebe odnesem peš dol v LCja in na enourno vročo čokolado v lokalno kafeterijo.

Potem pa skoraj neha deževati in že se ponovno vozim v dolinico. Res samo še drobno rosi, ko ponovno lezem gor, sedaj z novo pridobitvijo: Pirševim Rookom 2 ML, ki je suh kot poper. Postavim, nič ne pivna. Sedaj je večinoma nula, pa prvi poteg vseeno ne uspe.

Postavim še enkrat in laufam, laufam, da na prelomu le speljem in se zapeljem v dolino.

V prljažniku se je pod Rookom nabrala že lužica, zato MLja stlačim kar na zadnje zice…

Pred dobrim tednom sem imel rojstni dan in danes imam naslednjega: 1.svečka, odkar sem se lani 26.4.2020 raztreščil na spodnjega in zgornjega Zorana (kot mi je prijazno omenil zdravnik, ko sem se pritoževal nad počasno rehabilitacijo…).

Zato moram priznati, da sem se že zgodaj zbudil in odpravil v Kižlovko (no, nekaj seveda tudi zato, ker je bil napovedan morebitni dež že dopoldan). Ceste so še suhe, dežja ni, je pa mraz in opazno SV vetra.

In s kar malo nervoze krevsljam po pobočju gor, saj konkretno piha hladen veter po griču dol, sončka pa tudi ni, da bi ga vsaj malo zaustavil s termiko. Previdno pogrinjam padalo-coto v rosno travo (ki iz dneva v dan opazno raste), pa mi ga vseeno posvaljka od zadaj, ravno ko postavim.

Še trikrat se vpnem in izpnem, da odvijam posvaljkano coto. Vmes je samo enkrat močno butnilo gor (rotor), ko sem Rooka ravno odvijal.

Potem pa ujamem trenutek nulce in potegnem in speljem. Za prelomom me ob pobočju močno spusti, pa tik nad gnojem spet dvigne, da me potem odnese proti LCju s hrbtnim vetrom.

Samo pospravim in gasa domov. “Rojstni dan” uspešno rehabilitacijsko zaključen…