Tudi danes se obeta lep dan s SV tendencami. Čimprej na sekundarno terapijo v Kižlovko, saj imam opoldne primarno.

Rosa po visoki travi še vedno moči padalo, ko hodim gor.

Na startu občasno pihne primernor. Postavim, malo počakam in potegnem (premalo za hrbtni).

Še pred prelomom sem v luftu, potem pa drži, drži,… še malo mimo LCja in čez kolovoz.

Ampak, ko ga naberem iz rosne trave, pa spet kar moker.

Že na poti na primarno terapijo se dogovarjamo za popoldansko akcijo, vendar se Manca, Milan in Berto dogovorijo za Zavrh ob 12.30, kar mi je prehitro. Erzo se z Megom dogovori za popoldansko Slivnico (kjer je ves dan že V, JV in glede na izkušnje vseh zadnjih obiskov, sam vanjo danes ne verjamem).

Ko zaključim s terapijo (14.30), pa zvem da me Erzo čaka v službi na Vrhniki. Med mojo potjo se uskladiva, da Slivnica ni smiselna, saj se Milan javlja z višine 1800 nad Zavrhom. In tudi Manca, ko pristane, ne more prehvaliti razmer. Mega odpove udeležbo na Zavrhu, Dušan pa neodvisno ravno prihaja gor na start.

Z Erzom s Šodra, kjer se dobiva, do Škorpijona. Med potjo pobereva Milana.

In še Berta, ki je tudi že pristal.

In kar nadaljujemo gor v vas, saj bo Milan šel še enkrat leteti (in meni sekundirati), Berto pa bo šofer in odpeljal Erzov avto dol. Pa se Berto pokaže še večjega viteza, saj mi odnese padalo na start, ko jaz štorkljam s palicami za njim. Na štartu že zelo malo vetra (glede na prejšnja poročila akterjev, saj postaja itak še ne dela…).

Takoj postavimo (Milan mi razgrne Rooka). Erzo takoj v luft in izgine (kasneje zvem po postaji, da je šel takoj čez dolino na nasproti lepo osončeno Planino), sam pa čakam na vsaj malo vetra, da pihne gor in mi pomaga hrbtno dvigniti padalo.

Speljem in kar drži do Trebelnika, vendar brez kakšnega dviganja. Rinem naprej, pa vedno bolj curim. Med progo in Škorpijonom poskušam izrabiti neuspešno še nekaj ozkih mehurčkov… in dokončno scurim v metersko travo uradnega pristanka.

Dušan ravno pospravlja.

Res počasi in naporno pospravljam v tej visoki travi in vročini, ko pristane tudi Milan.

Ko smo vsi pri Erzovem avtu (ki ga je z vrha pripeljall Berto), dostavimo najprej Milana do Mance (kjer se Milan poslovi in prestopi v svoj avto), Manca pa se pridruži in z nama gor, da rešita z Dušanom še svoja avtomobila. Vmes se javi Erzo iz Laz, kjer je pristal.

Seveda ga naj grem iskati z njegovim avtom, tako da se odpeljem kar z vrha skozi gozdni labirint (ob vodstvu Googla) proti Lazam.

Potem pa še na zaključni prigrizek v Logatec.

Danes spet upam na zaresno letenje, zato čim prej v Kižlovko.

Še vedno je vse pokrito (in sluzasto od včerajšnjih popoldanskih ploh in še malo nočnega dežja). Obiram mokroto s trav na poti gor.

Previdno postavim, počakam, da šibki mešajoči veter dahne gor in potegnem. Lepo speljem, po putru odpeljem ven, pa me vendar hitro spusti tik nad tla in potem dokler gre.

No, sedaj se pa res začnemo usklajevati, če bi danes bil Zavrh ali ne (na Primorskem je itak preveč burje), saj postaja trenutno ne dela in brez nje smo pa že vsi bosi… Nobenega prav ne vleče (popoldne so napovedane marsikje lokalne plohe), vendar Erzo na koncu preseka in pošlje zborni SMS 12.30 Šodr.

In me ob prihodu že čakata Rojčeva Urša (šofer) in Slejkov Tom, potem pride še Gabor, pa Erzo in Mega. Zbašemo se v dva avta in do Škorpijona, kjer pa čakajo še Vidičev Jurij, Milan in Štusejev Dušan. Večina se zbašemo k Dušanu, Urša pa zapelje še do Ukija, da ga naložijo.

Parkiramo v vasi in najprej pogumno zakoračim z vso robo sam ob podpori pohodnih palic (saj sem pa ja že pri moči…), pa sem že kmalu prav vesel, ko Tom prevzame moj rukzak (vidi, da očitno še ne bom zmogel…). Brez rukzaka, s palicami dosti laže pridem na start, kjer je kar precej vetra z močnimi sunki. Nekaj temačnih baz naokoli .

Erzo takoj postavi in odleti, za njim pa še Jurij in kmalu še Tom. Potem pa še Uki. Zunaj nad dolino lepo dviguje in kmalu so visoko nad nami. Mi pa še kar čakamo in modrujemo, dokler se grozeče baze delno ne umirijo in počasi tudi najmočnejši sunki vetra malo ponehajo.

Erzo medtem odleti proti Vrhniki in pristane na Verdu.

Andrej Erznožnik : Lepa serija sedmih štartov – štirih različnih, z začetnico na S, zdaj moram samo še upravnika olc prepričat, da v ta namen Zavrh preimenujemo v Savrh pa imam še osmega… (na štartu zgolj in samo 10x KLV) [30.5.2021 18:13]

Sedaj pa gre v luft Mega, ki odleti tako atraktivno, da mu pade telefon nazaj na start (v oskrbo ga prevzame Gabor)… Na levo se potem pobira in tudi premika v smeri Vrhnike. Še malo čakamo in počasi postavimo (Dušan in Milan mi prijazno razgrneta Mentorja). In v luft: Zoran, Gabor, Dušan in Milan.

Pred štartom lepo drži in dviguje. Vidim, da pristajata Tom in Uki na uradnem.

Mega pa takrat enkrat tudi že pristane na Verdu.

Peljem daleč ven in zunaj v levo v rahlem spuščanju do pred Javorč. Potem se naslonim nazaj na hrib in nazaj proti startu. Ves čas vedno bolj dviguje, zato pred Škorpijonom spet obrnem ven in v velikem loku spet do Javorča, kjer sem že spet le malo pod hribom. Sedaj pa zunaj nazaj, malo v dviganju. Še en podoben manjši krog in potem proti Škorpijonu, proti pristanku (počasi imam dovolj), kjer ravno pristaja Jurij.

Jurij Vidic : Dober trening [30.5.2021 16:04]

Malo za njim sem na tleh tudi sam.

Jurij mi zloži padalo, tako, da potem samo še zbašem robo v rukzak. Čez nekaj časa pristane Gabor.

Stane Bajt : Hvala za telefon. [30.5.2021 17:56] Vanger Gábor : Malenkost. [30.5.2021 18:14]

Nekaj za njim pa še Dušan.

Milan je na tleh blizu Bistre.

Milan Velkavrh : Na koncu pa pristajanje z ful gasom in najvecjimi ušesi, ker je zaradi okoliških blizajocih neviht vse gor letel. Me je komaj spustil dol😳 [30.5.2021 16:15]

Mega se pripelje do Škorpijona in od Gaborja prevzame svoj izgubljeni telefon. Nepričakovano pristane še Sušev Primož, ki je neodvisno od nas naredil H&F. Mega bo zaključil logistiko okoli Zavrha, jaz pa dostavim Milanu njegov avto in z Gaborjem naprej na Šodr in domov.

Danes se vreme že spet kvari. Dopoldne bo še sonce, zato najprej v Kižlovko. Voda je že skoraj na normalnem nivoju, trava nenormalno visoka, je pa vsaj malo pobrala vodo iz močvirja, tako, da vsaj ne čofotam na poti gor.

Razgrnem na roke, čeprav so občasni sunki kar močni – ampak zgolj z leve ali desne (meša), od zadaj pa tudi na momente. Ob čakanju pogruntam, da je najbolje potegniti takrat, ko ponehuje z desne (in preden prtegne od leve).

Res takrat potegnem, speljem, pa me takoj močno spusti, da potem tik nad tlemi letim, dokler gre.