Med vožnjo na terapijo se začneva z Milanom usklajevati za današnje zaresno letenje. Zvečer sva imela velike plane za današnje idealne pogoje, ki pa danes niso več tako idealni (Kobala, rezerva Čaven, morebitne stotke…). Milan se odloči za zgoden odhod na Lijak, meni je zelo podobno kot včeraj (spodaj najprej SV/burja, ki obrne popoldne na JZ, zgoraj z višino vedno močnejši JZ, Z ves dan). Tako na koncu ciljam na Slivnico.

Mega, Tina in Suša gredo že pred 12h, jaz odpeljem za njimi, ko se sprostim. Še Manca je danes zainteresirana za udeležbo. Ker hoče biti logistično neodvisna, gre s svojim avtom in na Vrhniki pobere Erza, ki ravno prihaja z zaključenih delovnih obveznosti.

Na Pumpi že čaka Jean. Še druga dva počakava in gor. Na startu ujamemo Mega, ki je malo prej pospremil v zrak Tino, Suša pa je že izginil v višave še prej. Še Razdrihov Sašo in Škerlov Franc postavljata, ob pomoči nekdanjega padalca Tonija, danes šoferja. Odleti Mega, pa Sašo, še Franc, veter pa pojenja do nule. Ko malo pihne odletita še Erzo in Jean. Midva z Manco pa še nekaj časa motoviliva po startu, da končno le ujameva spet nekaj vetra in uspeva odleteti (ob pomoči Tonija).

Takoj desno je nekaj ostrega dviganja. Malo naprej ujamem močan steber, ki me tudi s 5+ pelje v višave dokaj razrukano. Vidim Manco, ki se mečkajoča pelje proti pristanku. Upam, da bo z višino bolj mirno, pa ni. Poleg tega se mi zdi, da gre steber proti edini veliki in temni bazi za Slivnico in v glavi se mi pokažejo rdeče PP puščice zahodnika na višinah nad 2000 in stisnem rep med noge in se s 1400 odpeljem naravnost naprej. Sprva še dviguje, potem pa me spusti, kot da sem padel v luknjo (več kot -5 dol) in vario renči…

Tako hitro zgubim vso višino in ko pred Cerknico obrnem spet nazaj proti pobočju samo še odcurim na pristanek pri Pumpi.

Manca in Mega že pospravljata v senci.

Kmalu pristane še Sašo.

Erzo se javi z Blok.

Suša sprašuje, če lahko kdo pripelje njegov avto na Vrhniko in ko Erzo obljubi, da ga bo (ko bo pač končal z današnjimi aktivnostmi), se Primož odpelje domov po zraku.

Mega gre do Pumpe in z avtom najprej rešiti Tino in Franca. Medtem smo tudi mi pri Pumpi, v zraku pa Kočevarjev Martin, ki se v razrukanem bolj ali manj zapelje na pristanek (še vedno se ni umirilo)

In Emil, ki je lepo pobral in zaokrožil po dolini.

Manca se poslovi, Mega pa nas (s Tininim avtom) zapelje na vrh po naše avte, kamor skoraj hkrati z Blok pripeljejo Erza na drugo rundo.

Ko že mislim, da smo za danes končali in se na vrhu poslavljam, se Mega dogovarja s Primožem za dodatno akcijo na Strmci, kamor se že pelje Dule z Mojco in Primožem…

Danes pa sem pozen, saj najprej opravim primarno obveznost.

V dolinici pa ob tej uri že obilo vetra, saj se je jutranja pokritost že raztopila in sonce že pripeka. Drevesa polaga enkrat iz ene smeri, drugič iz druge.

Ko postavljam je dokaj mirno in potegnem, ko lepo pihne gor. Vzame me takoj, pa na prelomu nabije gor. V desno me najprej še visoko drži, potem pa jojo močno dol in spet nekaj gor, da pridem že blizu kolovoza.

Ni pa bilo prijetno…

Ker je danes burja, v osrednji SLO pa od jutra močan in v dopoldnevu jenjajoči SV ob zelo močnem JZ v višavah, vidim le Zavrh ali Grmado. Približno se uskladimo, da Erzo na koncu skliče zbor ob 14h na Šodru, kjer se bomo dokončno odločili.

Ko se zberemo (Berto s prijateljem-šoferjem Milanom iz USA, Štusejev Dušan, Erzo, Pojetov Jože In Zajčev Jernej), je večina za Zavrh (Slivnica je že švoh, Zavrh pa vedno močnejši).

Dušan in Zajec zapeljeta do Škorpijona, kjer se naloži v drugi avto še Milan in gor. Spet uspem sam pritovoriti opremo na start (danes nisem pozabil pohodnih palic). Takoj začnemo postavljati, saj je veter z vmesnimi močnejšimi vložki kar ugoden.

Prvi v luft Erzo, za njim Poje, potem pa spet močnejši vetrovni vložki. Starta še Berto in potem z malo čakanja (ob asistenci Jerneja in Milana) atraktivno še jaz (čeprav sem v bistvu hotel prekiniti, me je kar vzelo s starta). Takoj za mano še Dušan in potem še Milan in Jernej. Vmes je napovedal svoj prihod še Mega z Bizjakovo Tino.

Ampak danes nam je bila skoraj vsem namenjena bolj ali manj hitra curaža… Prvi je pristal Jože, ki ga je splaknilo desno v smeri Dražice.

Komentar leta: Prvi sicer nisem odletel, sem pa prvi pristal! [9.8.2021 15:17]

Z Dušanom sva malo poskušala v kotanji levo od Škorpijona (kjer sva bila že zelo nizka). Dušan se je takoj predal.

Jaz pa malo za njim.

Berto je pristal nekaj za mano in je iztržil debele 1/2 h letenja (no, 41 min…).

Milan se nam je tudi hitro pridružil. In prav tako Jernej.

Erzo pa je pristal v Pojetovih okoliših šele po dobri uri.

Andrej Erznožnik : Pobiranje 125 m nad tlemi, naj steber dneva [9.8.2021 18:56]

Med našim pospravljanjem je pristajala tam nekje proti Borovnici tudi Bizjakova Tina.

Mega pa je pristal pri nas, ko je tudi poskušal nekaj najti v kotlu, kot večina.

Milan gre z Zajcem še enkrat gor, ostali pospravimo in čakamo na razplet dogajanja. Po reševanju logistike (Erzo in Poje) in pobiranju, se na Vrhniki nekateri še podružimo do prvih večernih poročil (če že leteli nismo)…

Danes malo bolj zgodaj ob spremstvu Alenke, da ponovno dokumentira napredek moje sekundarne terapije 🙂 .

Na dnu še vse mokro, na startu pa sonček že suši pobočje. Ko postavljam celo rahlo diha gor.

Ko potegnem sicer v redu startam, vendar me ne dvigne toliko, da mi ne bi bilo treba še malo polaufati pred prelomom.

Potem pa ostro desno in nizko dlje, kot bi človek pričakoval.

Ob podobni uri kot včeraj danes topel sonček že suši zgornji travnik.

Tudi termika že dela in ciklično rahlo piha po travniku gor. Počakam na vetrič, potegnem in sem hitro v zraku. Nizko čez prelom in v desno daleč, do kolovoza.