Ponoči je pošteno vlivalo, zato zjutraj čakam, da se vse malo “odteče”. Včeraj je še Matejin Luka kombiniral otroške tandemske polete v Kižlovki in tudi zjutraj je še upal, da bo, pa na koncu nič.

Tako se sam zapeljem v vlago doline, vzamem coto (ki še ni povsem suha od včeraj) in na start. Občasno malo pihne gor (napovedan in dejanski močan V, brez inverzije po jutranji sondaži, dim v Vevčah je bil kar postrani, ampak tu je zatišje).

Razvlečem, in ker ravno pihne gor, potegnem in me takoj vzame daleč nad dolino, kjer pa me kontra veter kar kmalu prizemlji.

Ko se zbašem v LCja in odpeljem, prideta naproti včerajšnja domačinka in njen mož, tako da se še malo razgovorimo v miru doline Kižlovke (mi pa povesta, da domačini dolini pravijo drugače, da je to le ime potoka,… pa mi je ime že ušlo…).

Potem pa preostanek dopoldneva tavam naokoli v iskanju in ogledovanju novih projektov, vendar ne uresničim nič od videnega, saj piha narobe ali pa premočno za moj pogum…

Danes imam pa primarno terapijo kasneje, tako da mi razbije letalni dan. In grem v Kižlovko, ko se meglice/oblaki malo dvignejo in sonce nekoliko raztopi vse skupaj. Čeprav je še vse mokro in vlažno, vzamem spet coto Rooka, saj ni nobenega vetra.

Zgoraj razvlečem po starem startu, počakam, da rahlo pihne gor in potegnem. In me spet lepo vzame in visoko in daleč nad dolino do kolovoza.

Ko tlačim mokro coto v LCja, me že malo spominja na vileda krpo…

Ko obrnem na kolovozu in zapeljem iz doline, srečam domačinko, že staro znanko, s katero vsakokrat prijazno poklepetava. In tudi danes sva kar nekaj časa spokojnosti Kižlovke namenila prijaznemu pogovoru (celo o svojih prednikih 🙂 ), ki je v današnjih časih, ko se vsem tako mudi, prav redek.

Zgodnja primarna terapija se je v LJU končala še v megleno dopoldne. Ko se vozim na sekundarno v Kižlovko je megla še vedno, vendar malo dvignjena. V dolini je megla že nad spodnjimi gozdovi, vendar pa vse mokro in sluzasto.

Vzamem coto Rooka, saj je vse mirno. Na startu občasno dahne lahno gor, tako da moram malo počakati, preden potegnem.

Kar pošteno moram potegniti in polaufati, da me vzame, potem pa visoko nad dolino z zaključnim hitrim spuščanjem v kontra vetriču še malo pred kolovozom.

Medtem se Manca že odloči za Zavrh, ki se tudi meni zdi danes (ob povečanem SV) edini smiseln.

Ko se vozim proti Škorpijonu na zborno mesto ob 12.30 je Zavrh še vedno v megli (čeprav je bilo v LJU že sonce in tudi že na Vrhniki). Je pa šele med vožnjo ugotovljena obupna jutranja sondaža, ki tudi tu ne obeta nič dobrega. Na pristanku že Dušan, Manca malo kasneje, Milan tik za njo. Erzo še ne more (mogoče kasneje) in modruje, da smo itak prezgodnji itd…

Naložimo se k Manci in gor. V brezveterju tovorimo robo na start v modrini, vročem soncu in nekaj lepih bazah (v smeri proti Krimu in Rakitni). Na startu v bistvu brezveterje, kar si razlagamo s pravkar raztopljeno meglo (termika še ne dela na Barju…).

Tudi po nekaj modrovanja in čakanja in počasnega pripravljanja, kljub soncu po vsej dolini in sploh povsod naokoli, vetra ni več. Torej gremo v tako (počasi za situacijo že krivimo sondažo). Manca poskuša, pa v brezveterje ne gre in se odloči, da pospravi. Milan nekajkrat poskuša hrbtno, pa vsakokrat prekine mlahavo padalo po obratu nad globino.

Potem le malo dahne spet gor in odleti. In se zapelje na pristanek (vendar let očitno ne pusti nikakršnega čustvenega vpliva…).

Jaz se raje obrnem naprej in čakam. In ko se mi zazdi, da le nekaj diha gor, potegnem naprej, odracam do roba in (baje) zelo lepo odletim. In se zapeljem na pristanek.

Še Dušan odleti in poskuša kar ven čez dolino, pa se le zapelje na tla.

Manca odpelje svoj avto dol. Milan na pristanku najprej razmišlja še za ponovitev (s Kingom), pa si po krajšem skupnem modrovanju (Dušana pripelje Debevčev Roman) premisli, ter da bo šel domov.

Odpeljem proti Vrhniki, ko me po telefonu prestreže Erzo, da so, glede na situacijo na Zavrhu, Mojca, Primož in on (ob podpori službe Taxi Dule) leteli na Slevici…

In povabi na radler v Ligojno. Res se zapeljem tja in se še malo družim s kvartopirci.

Medtem pa tudi Milan incognito odleti s Slevice s Kingom, kar pa naredi dovolj velik čustven vpliv, da ta let deli z ostalimi smrtniki na svetovnem spletu…