Ker se vreme predvidoma izboljšuje, malo počakamo za zaresno letenje. Potem nas Milan skliče za 13.15 pri Škorpijonu za akcijo na Zavrhu pred popoldanskim piknikom KLV pri Mojci in Duletu.

Nekaj minut čez 13h naložim Erza na Šodru, pri Škorpijonu pa vsi k Dušanu, da nas potegne gor.

Na startu malo premalo vetra (3-4)/4,5, vendar je to le na obroke, vmes mirno. Postavimo (sekundanti so mi danes kar vsi trije) in prvi potegnem, ko spet malo pihne gor.

V curjenju okoli Trebelnika in naprej. V kotlu nad Dolom celo vrtim neko nulo na pol obrata in kmalu dokončno odcurim na pristanek.

Zoranov let

Malo za mano pristane Dušan.

Dušanov let

Erzo potegne čez Borovnico.

Erzov let

Milan pa ob pobočju skoraj do Bistre in potem nazaj, da sede le malo pred pristankom… in je tako zmagovalec današnjega Zavrha (kar mu pusti dovolj čustvenih posledic, da je zadostno motiviran, da objavi let…).

Milanov zmagovalni let

Potem pa Milan rešuje Dušanov avto, Erzo svojega privatnega pri avtoelektričarju, jaz pa po ovinkih do Male Ligojne, kjer se po 16h začnemo zbirati udeleženci piknika.

Erzo od svojega prihoda naprej provocira za letenje na Slevici, saj se je dan res naredil in je modro nebo in sončno nad nami. Pa od prisotnih sprovocira le Belčiča, da potem odideta na Slevico, zatem pa z Bizjakovo Tino še na Koreno.

Erzov let

Mi pa ves ta čas na sončku na terasi piknikiramo in tudi še potem, ko se omenjeni vrnejo in pridružijo še ostali – do poznih večernih ur…

Vso noč in zjutraj dežuje. Po primarni terapiji tako uliva, da moram domov na čakanje.

Po 11h pa malo poneha, zato hitro v LCja. Na poti komaj kakšna kapljica, potok pa občutno višji, hot zadnje dni.

Hitro (?) gor, da postavim Rooka 2 v odcejajočo mokroto. Piha rahlo v hrbet, ko potegnem in speljem in se v vedno gostejših kapljicah zapeljem v dolino.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) s stare lokacije

Ko pospravljam, pa že spet uliva…

Napovedan močan JZ ves dan in popoldanski dež. Ampak tudi močna inverzija na 400 (zato predvidevam, da bo pod njo še vse udušeno).

In ko se s primarne terapije vozim sem, na sekundarno, vse (še) popolnoma mirno z belo kopreno in sramežljivim sončkom. V dolini pa danes prava gneča. Eni nakladajo listje na traktor ob robu spodnjega travnika, lokalni dedek z vnukinjo nabira šipek za čaj. Malo pokramljamo in potem se v brezveterju opremim in počasi gor. Za ziher vzamem Rook 2.

Ko pridem po stari poti na vrh, na stari start, pride tudi dedek z vnukinjo naokoli mimo preže do mene (po moji novi poti) in sedeta na rob v bližini, da si v miru ogledata predstavo.

Na startu občasno pihne gor več kot le konstantna sapica. Postavim in potegnem, ko močneje pihne. Takoj me vzame, na robu dvigne in drži do konca koruznega polja. Potem malo spusti, pa spet dvigne in odnese daleč čez kolovoz, da pristanem zraven traktorja.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) s stare lokacije

Danes presenetljivo dober skok – že skoraj pravi polet. Možakarja me vprašata, zakaj nisem kar do Podmolnika letel čez drevesa … 🙂 🙂 .

Napovedanega veliko JZ, pa je v LJU in Kižlovki brezveterje (močna inverzija na 800), ko se vozim v dolino.

Po nekaj dneh spet vzamem Rook 2 ML in gor na stari start, kjer je tudi še mir, z rahlim vetrom (termika) po startu gor. Čeprav je malo vetra, poskusim hrbtno in mi rata in po obratu me lepo vzame. Po putru se odpeljem lepo čez kolovoz (ja, to je pa Rook 2).

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) s stare lokacije

Na kratko se slišiva z Erzom, da za resno letenje danes ne bo (čeprav se potem pokaže, da nekateri pred pojačanjem vetra letijo tudi na Kovku 🙂 ). In potem mi ne da miru, da ne bi še malo pogledal na bližnje lokacije.

Tale griček pri Šmarju-Sap sem že pred časom zapazil (ko sem enkrat tu pristajal s Smuka) in danes piha lepo gor, ko nabrano padalo nosim na travnik. Ko ga razgrnem, pa močno zašumijo okoliška drevesa.

Veter prihaja v ciklih in ko prvič hrbtno dvignem, me dvigne s tal po obratu, pa popolnoma zaustavi in spusti na tla pod prelomom (ta del travnika je Erzovski tip starta = terasasto pobočje, za katerega sem enkrat rekel, da se jih ne bom več šel…).

Gor in še enkrat. Počakam, da sunek vetra mine, pa me po obratu kljub temu takoj dvigne, spusti naprej, pa spet zaustavi, ampak le speljem. V zraku je čutiti močan veter z leve, ki pa me vseeno drži čez spodnjo dolinico, da na drugi strani pristajam malo v rikverc…

Zoranov novnovnov po dolgem času

Za danes bo dovolj…