Po zgodnji primarni terapiji sem tudi na sekundarni relativno zgoden. Ampak sonček je že pogrel dolino in posušil (stari) štart, na katerem piha celo toliko gor, da se vpnem kar hrbtno in v dveh poskusih postavim zidek.

Počakam, da spet lepo pihne gor in dvignem staro coto hrbtno, da me po obratu takoj vzame, na robu celo dvigne in kljub ustavljajočemu vetru (= rahlo guncajoče) drži visoko nad dolino vse do kolovoza.

Kljub obsežnemu usklajevanju se ob 13h na Železniški naslika le Erzo. Zbaše robo k meni in skozi Logatec na AC do Unca, kjer se priključi še Dušan. Današnji cilj je Slavnik, vendar se zapeljemo iz Kozine gor kar sami, saj so Kraševci zborno uro prestavili na 15.30 v Prešnici (tako da je logistika usklajena).

Zapeljem na sam start, kjer piha (pre)močno. Erzo malo oddrema, z Dušanom se počasi štimava in modrujeva, dokler veter le malo pade (sunki z 8-10 na 6-8). Odpeljem LCja nazaj na cesto pod kočo in medtem je Erzo že pripravljen.

Seveda takoj odleti prvi, čeprav veter spet malo jača. Lepo ga dviguje in kmalu je nad višino vrha.

Danes v celoti pripravim padalo sam in tudi v prvo lepo hrbtno dvignem, tako, da Dušan z mano nima dela in je v luftu takoj za mano.

Okoli štarta je bolj termično in lepo dviguje, takoj ko se od tod oddaljimo, pa začnemo zgubljati. Kmalu razgrinjajo na startu tudi Nevidni, Rajko in Rešetov Peter.

Sam se odpeljem proti Prešnici, vmes dobim nekaj lepih dviganj in nazaj do starta, kjer spet lepo naberem. Še enkrat ponovim vajo, zdaj še malo višji. Zadnjo (peto) stranico potegnem mimo Prešnice do AC in pristanem malo nazaj, na platojčku proti AC.

Erzo toplanda in reši LCja.

Nevidni podobno reši Rajkov avto.

Rajko, Dušan in Peter pa pristanejo na uradnem.

Komentar leta: Prvič na Slavniku-simpatično [14.9.2021 17:57]Roman Debevec : Super, lepo!!👍 Od jutri naprej pa le s pct vinjeto…😃 [14.9.2021 18:15]

Erzo pride pome in potem v Kozini ob pijači počakava, da nama Kraševci pripeljejo Dušana z uradnega pristanka in domov.

V dolino pridem približno ob takem času kot včeraj in vse je mirno in že posušeno (no, vsaj na startu, rosa po poti pa še premoči čevlje…).

Postavim coto in ker enakomerno diha gor (termika), potegnem in me hitro vzame, da se po putru zapeljem skoraj do kolovoza (je že čutiti kontra veter, tako da je kakšen meter manj).

Za resno letenje pa je danes problem. Je malo vetra, inverzija nekaj nižje kot včeraj. Sicer so V tendence, vendar bi najbrž termika prevagala, tako, da me mika na Slivnico (v Vipavsko ne preveč). Ampak je NOTAM za LJR4, LJR5, kar pomeni, da je Slivnica notri, Nanos pa tudi. Gorenjska ni obetavna zaradi slabe termike (?) in na koncu se dogovorimo za Zavrh, če bo vsaj malo dal.

Ob 12h na Šodru midva z Erzom k Bertu in do Škorpijona, kjer mi trije in še Milan, prestopimo k Dušanu. Med potjo se vsi spravimo na Milana, ki zadnje čase lete selektivno objavlja na OLC (pravi, da samo lete, ki mu pustijo pomemben čustven pečat = ne objavlja slabih…).

Na startu malo vetra, vendar vseeno ni obupno slabo, zato takoj postavimo. Občasno pihne celo močneje (4,5/6). Prvi sem za odlet. Dušan mi sekundira štart, medtem ko ostali čakajo na sondo, ki sem danes jaz. Še Manca pripešači brez padala iz doline, da bo rešila avto (poleg svoje kondicije 🙂 ).

Lepo štartam, spredaj pred štartom nad kotanjo me malo pogunca, potem zacurim okoli Trebelnika, tam malo poskušam pridobiti kakšen m, vrtim, kadar le piskne in … tonem. Že mislim, da še do pristanka ne pridem, ko na hrbtu pri Lazah le spet malo pihne, da se dvignem čez… in prilezem do Škorpijona.

Drugi je startal Berto, ki se mi pridruži kakšno minutko kasneje.

Dušan scuri kar direkt po grabnu blizu pumpe.

Erzo pa poskuša čez dolino in scuri malo za Borovnico.

Zadnji je Milan, ki se nama z Bertom pridruži na uradnem nekaj kasneje. In objavi let, ki mu je danes očitno pustil pomemben čustven pečat (sploh, ker je najdaljši na Zavrhu… 🙂 ).

Manca pa pripelje dol Dušanov avto, pobere vmes scurjene in jih dostavi do Škorpijona…

Dopoldne približno ob takem času, kot včeraj in razmere podobne (generalno danes V, ob tem času še vse mirno napoti sem in v sami dolini).

Po toplem sončku v brezveterju po stari poti gor na stari start. Razvlečem staro coto ob močnem lajanju iz gozda za mano. Piha rahlo gor, ko potegnem, lepo speljem in se zapeljem po putru do kolovoza.

Ko naberem, pa prideta s starta po bregu dol stari znanec (kmet M.) s psom Medom. Medo ni lajal name, ampak je lovil polha. In potem z M. malo modrujeva o koruznem polju na sredi doline in njegovi (ne)zaščiti in o kmečkih opravilih na splošno in o slabostih letošnje sezone konkretno.