Še en dan megla do podna z močno inverzijo in močnim JZ višje (?). Čakam, da bi sonček meglo raztopil, pa spet nič.

S kolovoza komaj razločiš start, s starta komaj vidim LCja. Vetrčka manj kot včeraj, tako da počakam, da dahne gor in potegnem naprej. In me takoj vzame in lepo drži, visoko nad dolino še daleč čez kolovoz.

Mokroti pri nabiranju ne uidem, stlačim robo v LCja, potem pa začne prosevati sonce skozi belino in se še nekaj časa martinčkam na vedno bolj osončenem travniku.

Inverzija danes zelo močna v desno od podna do cca 900. In v LJU seveda megla praktično do podna, drugje pa kičasto sončna jesen.

S kolovoza se start ne vidi skozi meglo, s starta pa ne dol do LCja. Ampak piha pa rahlo in enakomerno gor. Tako da potegnem hrbtno in gre Rook 2 počasi gor, po obratu pa skoraj stopim v zrak. Lepo me drži nad dolino in na hitro spusti pred kolovozom, da pristanem še malo čez v rosi sveže pognojenega spodnjega travnika.

Družinica iz hiše na vstopu v dolino pa žalostna, ker je prišla le malček prepozno… Ampak še enkrat gor pa res ne grem (nimam energije), čeprav bi naredil veselje otrokom…

Spet malo kasneje v Kižlovko, v upanju, da bo sonce vsaj malo raztopilo meglo. Pa se ne da in spet hodim gor v megličasto sluzastem ozračju. Še vedno moram vmes malo loviti sapo. Pihne občasno po griču gor.

Čakam vsaj 2 cikla, da sem prepričan, potegnem in me lepo vzame in visoko nad dolino še čez kolovoz, kjer pa spet poberem nekaj mokrote…

Danes sem v Kižlovki malo prej, še preden začne sonce topiti meglice. Skratka, situacija identična včerajšnji.

Razgrnem Rook 2, piha na obroke rahlo gor in ko potegnem, takoj skoči padalo nad mene in me tudi takoj vzame. Visoko nad dolino do konca polja, kjer me močno spusti, potem pa tik nad tlemi odpelje še nekaj čez kolovoz.

Danes se zjutraj počutim že skoraj kot jaz, ko pa zavijem v Kižlovko, sem spet ves švohoten. Čeprav mi je primarna terapija trenutno skenslana, tale griček sekundarnega rehabilitacijskega centra nič ne protestira, ko lezem nanj. Malce pa protestira moje telo, ki zahteva kar kakšen vmesen postanek.

Čeprav je vreme enako včerajšnjemu (vse pokrito, skoraj, kot da bo dež,…), pa danes celo rahlo piha gor, ko postavljam. Pa je kljub temu prvi dvig neuspešen in moram ponavljati postavljanje (mi pa vsaj ne rola padala v palačinko danes).

Ko spet malo lepše pihne po griču gor, potegnem in padalo takoj skoči gor, ampak drži me pa ne lepo vse do roba, čez katerega se vržem v ribo. Sedaj me zagrabi, spusti nizko nad bivši koruzni teren, potem pa tik nad tlemi drži, drži še čez kolovoz.

V bistvu spet nič ne razumem, ampak ratalo mi je in za filozofiranje s samim seboj nimam energije in se raje takoj spokam v LCja in domov še malo počivat…