Potem se z Milanom dogovarjava za zaresno letenje. Ideja je tudi Slivnica (kjer je dopoldne vidno do podna) in piha rahel J kljub generalnemu S, SV. Ampak na koncu že odločimo za akcijo v Horjulu, če bo le vidljivost (megla) to dovolila.

In potem panika: 13.30 pri ŠPH, saj se megle v onih koncih redčijo. Erzo pride s Primožem, Milan seveda malo kasneje in vsi v LCja in gor.

Ustavimo se pri Korenu, kjer je nulca in potem do Slevice. Erzo v takem pametno odloči, da gremo na start Slevica vrh, saj je obrnjen na SV (čeprav je veter zelo upadel, je še vedno 1/2 SV) in kljub snegu (južna pobočja so že deloma gola) zaradi strmine bolj obetaven (sploh zame), kot ravnina spodaj pod hišo, ki je obrnjena na J.

Ko si oblačim tangice in pripenjam rezervo, mi Primož zagrabi Rook2 in odnese gor. Ko pritacam/gazim do njih, je padalo že razgrnjeno in preverjeno. Milan potegne Kinga, odtaca po skorjastem snegu, ki se občasno predre in spelje.

Jaz, takoj za njim, v prvem poskusu tudi pod razno ne dvignem padala. Potem mi ga Primož in Erzo prestavita naprej na Milanovo mesto. Piha rahlo gor, tako da ob potegu gre gor, zatacam po snegu in že skoraj ne zmorem več naprej, ko slišim Primožev glas, da je padalo OK (gor tudi pod razno ne pogledam, saj buljim predse, kje naj rijem po snegu…) in še potacam in vlečem in speljem z ritjo tik nad tlemi.

Desno okoli nad drote in mimo hiše in visoko nad robom v dolino. Vse je temačno, megličasto po tleh, ko se peljem naravnost ven, vse do Čelca, obrnem levo in pristanem ob ŠPHju.

Vesel kot radio (po mojem je več kot 2 leti, kar sem odletel na Slevici … )

Malo za mano pristane Primož. In potem še Erzo.

Milan pristane malo naprej od vrtca za Ljubgojno, kjer ga poberem, da me zapelje gor po LCja.

Komentar leta: King, the master of the Slevica sky! [21.12.2021 17:34]Jurij Kurnik : Spet zmagovito! [21.12.2021 15:36]Andrej Erznožnik : Ni imel konkurence, mi smo skakali s pokrovčki [21.12.2021 16:21]

in seveda tudi danes megla do podna. Ampak, ko se vozim skozi Sostro, se že začne svetliti in v Kižlovki je 100% sonce, z modro luknjo nad dolinico (in belimi meglenimi obrobami). In čeprav je še kakšno stopinjo pod 0 in kolovoz lepo trdo zmrznjen in pod koraki hrešči trda trava (in tudi kakšna snežna flika), je pobočje obsijano in iz njega puhtijo pare po pobočju gor.

Ko na startu raztegnem Rook2, moram biti previden, saj je sonce naredilo že veliko mokrote. Ampak meglice se vlečejo po pobočju gor in čutim konstantno dihanje gor, zato se kar hrbtno vpnem. In, po ne vem koliko časa, potegnem hrbtno (čeprav je res šibko), spravim padalo lepo nad sebe in po obratu po dveh korakih speljem.

In me drži, drži, da stopim na tla šele na kolovozu, naprej od LCja.

Zdaj pa zares (no, kolikor bosta dopuščala inverzija na 500 in SV/močna burja na Primorskem). Z Milanom se hitro uskladiva za Zavrh, čeprav je LJU kotlina večinoma še s 100m megle po tleh. Pošljem zborni SMS in se počasi odpeljem proti Vrhniki.

Ob 13.30 pri Škorpijonu: še Berto, Dušan in Gracarjev Jože čakamo vedno zamujajočega Milana v megli. Zvemo pa medtem (ker nismo edini…), da je malo više že sonce in nekaj kasneje, da je zgornji del Borovnice proti Dražici viden do tal in tam cela dolina obsijana s soncem.

Dušan nas naloži in gor. V vasi kar močno potegne čez S, ko pa pridemo na start (sam sem danes “hiter”, saj imam spet le Rook2 s tangicami), pa piha od zadaj, po startu dol. Dva se že pripravljata (eden od njiju je Kurnikov Jurij) in čakata, da bo potegnilo vsaj malo tudi gor. Milan in Berto se tudi počasi pripravljata, ostali ostanemo zapakirani.

Potem je kar nekaj neuspešnih poskusov starta ob vsaki 0 ali rahli sapi gor, ob asistenci naših, saj se, v skorjasti sneg in mestoma led, štrikci neusmiljeno zatikajo. Prvi uspešno odleti Jurij in se zapelje do Petrola.

Tudi drugi, hiker, uspešno odleti. potem pa začne s poskusi Milan (in to hrbtno). Kakorkoli padalo uspešno potegne gor, je vedno ohlapno in ne zagrabi dovolj, da bi bilo varno odleteti. Vmes prihajka še Sušev Primož in med enim od Milanovih poskusov odleti s svojim robcem Griffinom…

Ko se sonce že spusti nizko na planoto, pa uspe tudi Milanu, ob navdušenih ovacijah prisotnih profesionalcev in civilnih obiskovalcev Zavrha. In se zmagoslavno zapelje v temo in hlad S pobočja.

Berto je medtem (pametno) odstopil, pospravil in vsi štirje odpešačimo nazaj v vas in dol do Škorpijona, kjer nas pričaka nasmejani Milan.

Megla skoraj do podna. V Kižlovki so le še mestoma flike snega. S starta se skozi meglo LCja ne da videti več kot temne obrise, čeprav pa se zgoraj začnejo kazati svetleči obrisi sonca.

Ko postavim, počakam, da dahne gor (inverzije je danes za 15 st C položena v desno do cca 800, zgoraj SZ). In ko dahne gor, potegnem, pa se padalo sploh noče lepo formirati, tako da med laufom celo skočim s preloma na kolovoz (bravo jaz, celo toliko sem že “poskočen”…) in šele potem speljem.

Nizko nad tlemi dobim glajd, ki me odnese in postavi na tla nekaj pred kolovozom.

Sploh mi ni jasno, zakaj ni prej zagrabilo, saj sem ujel trenutek, ko je celo bolj dihalo gor, kot prejšnje dni (pa nič ni bilo zapletenega…) !!

Čeprav je zaradi te današnje velike inverzije (tudi na Primorskem) in SZ neobetavno, je pa povsod razen v LJU sonce. In se z Milanom opogumljava, da je bolje iti na Primorsko na sonček skočiti, kot ždeti v megli. Pa kar nekaj interesentov se še pojavi, tako da Milan skliče zbor za Kovk (jaz sem sicer ves čas navijal za Vremščico…) na Vrhniki ob 11.30.

Mojca in Dule z enim avtom, Stojan z Milanom pa z drugim do Anje, midva z Gaborjem pa na Kalce po Dušana in kar gor na start od zadaj. Stojc pripelje ostale od spodaj in smo skoraj hkrati na startu, saj snežni zamet ovira našo predčasno LC dostavo na start.

Kar nekaj ljudi je podobnega mnenja glede letenja, kot mi in na startu že postavljajo, nekateri taktizirajo, saj kaj lepše pihne iz doline le na obroke (v glavnem pa mrtvilo). Nekaj jih je že v luftu od prej (Idrci). Pod nami je vidna rahlo megličasta inverzna plast, nad nami pa modrina in šajba brez oblačka. In toplo za kratke rokave (cca 10stC).

Počasi postavljamo tudi mi. Od naših startam prvi, ko spet enkrat pihne gor. Ostali naši se potem na obroke spravijo v zrak.

Skozi termične mehurčke zgubljam do Podrte in se nekaj pod robom borim. Več kot 1/4h nadaljujem tukaj, pod Podrto, potem se prestavim bolj pod start (kar precej globoko, nekje okoli 600), saj nekateri tam više nad mano pred startom kar vrtijo in celo nekaj pridobijo. Tudi tu le vrtim in lovim mehurčke, dokler vedno nižji ne obupam in se zapeljem po 1/2h borbe k Anji.

Kar nekaj današnjih udeležencev pospravlja, nekaj jih je še v zraku, kakšen celo malo nad grebenom. Počasi nakapljajo še ostali naši.

Breščak Dušan : Prvič z Papilonom [19.12.2021 15:20]

Najbolje pa je danes naredil Milan, ki je kar rinil tik pod grebenom na mehurčkih še mimo Hublja in Otlice in nizek prišel še nazaj, tako da je postal današnji zmagovalec dneva (ne samo na Kovku).

Kar je dokumentiral tukaj

Mojca zapelje mene in Stojca in zraven še Dušana gor po naša avtomobila, da se lahko potem midva z Dušanom kar zadaj odpeljeva na Kalce…

In še en identičen dan, le da je danes še malo dodatnega snega pobralo. Ker je cota že kar cotasta in si od včeraj ni opomogla, vzamem Rook2.

Ko postavljam, mi hladen zrak diha za ovratnik in kar malo čakam, da pride nula, ko potegnem, pred prelomom lepo speljem in se zapeljem skozi megličavost do LCja.

Previdno naberem, da ne bo nepotrebne mokrote in v LCja.