Najprej nazaj domov, saj je napovedano slabo vreme, z možnimi plohami in nevihtami tu in tam. Čeprav je kar nekaj razvoja in rdečih celic, ki se selijo po SLO, pa v bistvu ni tako slabo. Najprej malo lobiram za zaresno letenje, na koncu se dogovorim z Megom za Slivnico, kjer je še lepo, ko startam iz LJU.
Na J in Z obvoznici spet zastoj skoraj do Vrhnike in ko pridem v Unec je Slivnica že v temi z grozečimi oblaki (in veliko rdečo celico proti Snežniku). Z Megom spremeniva cilj v Strmco in čez Lohačo dol do pristanka.
Z LCjem gor, kjer pa obsediva v LCju, saj je J od Postojne dežna zavesa, levo vse temno in nakuhano do neznanih višin, proti Nanosu pa modro nebo s številnimi karfijolami. Veter idealen (4-5/6-7 JZ, J).
In sediva in modrujeva in rešujeva svetovne in lokalne probleme, medtem ko čakava na izboljšanje (če bo). Ko na Strmco posije nekaj sončka (proti Pivki pa še kar vztraja siva zavesa) potegneva ven Run&Fly in ga malo dvigujeva, da ob lepem laminarnem vetru ugotavljava, da je v redu in je poskočen, kot v preteklosti.
Počasi pa se nebo spuca in tudi proti Pivki se začne kazati modrina. Hkrati ugotoviva, da je treba v luft. Malo odpešačiva gor na start, kjer se jaz spravim v srednjo opremo (Rook2 ML Klemen in tangice) in v luft.
Prvič lepo zajadram s to opremo na dinamiki. Do Petriča in na Z do Špilnika. Nazaj še enkrat do Petriča in drugič do Špilnika, potem pa nazaj v počasnem curjenju pod Petriča in na pristanek.
Mega je šel v prvo predaleč proti Z in izgubil višino, kar ga je stalo pristanka na drugi strani vasi.
Ko se peljeva gor po LCja, pa se za Lipovcem spet kuhajo temni oblaki, ob ugotavljanju, da sva ujela pravi interval za super večerno jadranje 🙂 .
Na poti v LJU pa dež od Vrhnike naprej…