Ker je za danes predvidenega veliko vetra, samo na dopoldanski skokec v Kižlovko.

Zemeljska podpora mi raztegne padalo in dokumentira dogajanje. Piha rahlo z V (čeprav je čez SLO generalno močan JZ). Potegnem bolj po strani proti V in v prvo lepo odletim, da me nad dolinico kar drži do kolovoza, kjer pristanem z rahlo sapico v hrbet (ampak brez problema celo rahlo potečem).

Ker sem se včeraj prav fajn imel (in predvsem brez problemov 🙂 ), bi pa danes šel na zaresno letenje (z XC opremo). Povsod je napovedanega veliko JZ, v Vipavski nekaj manj, vendar tam pričakujem gužvo. Pa me odreši Uki z idejo o Buzetu. Res je tam napovedanega dosti manj JZ. Še Kraševci so si izbrali to destinacijo in smo zmenjeni (logistika pa to…).

Na Vrhniki k Ukiju in gasa dol in čez Movraž od zadaj (meje ni več 🙂 ) na start.

Gorazd, Rajko in Marko (pa še nekaj domačinov) so že pripravljeni, Bojan pa čaka da z Ukijem odpeljeta za logistiko avto dol. Ostali postopoma v zrak, medtem ko se jaz počasi pripravljam.

Tale moja zaresna oprema je res težka in že se potim pod njo (krasen sonček in res je že lepo toplo), ko začneta postavljati še Bojan in Uki. Uki mi asistira (veter je občasno sunkovit in malo obrača med JV in Z, včasih čisto ugasne) da ujamem primeren trenutek. Start je nekoliko atraktiven, saj ne upam preveč poskakati za padalom, ko ga potegne na stran, vendar speljem od prve.

V zraku pa dokaj “pomladansko” (= razgonjeno) sploh blizu grebena. Kmalu ujamem močan steber (ozko in razmetano) in se po popravljanju dvignem do 1300, kjer pa rata še bolj razmetano (inverzija). Moj cilj danes je, da lepo jadram (in še skrbno pristanem, saj startal sem brez kakšnih bolečin) in če je mogoče, da napolnim urco.

Marko javi, da je na tleh (?!) in bo šel še enkrat gor.

Ostali po postajah ugotavljajo, da je kar razgonjeno, jas sem vesel, da sem v višavah in da takoj, ko zgubim (vmes kar močna spuščanja), spet najdem dviganje. Gorazd v višavah odpelje proti Roču, Uki je tudi kmalu nad mano in se odpelje proti Raspadalici. Počasi za njim odpeljem tudi sam. Rajko počasi odpelje na pristanek.

Nekaj za njim ima dovolj tudi Bojan in se mu pridruži.

Ko se bliža ura, se tudi sam odpeljem ven, pa nizek dobim nad Železniško spet dviganje nad višino grebena. Grem ven nad dolino, pa spet dviguje, kamor zapeljem. Nad glavno cesto Buzet-SLO obrnem in se počasi zapeljem nazaj na pristanek pri Gradbeni, kjer stopim na tla previdno, kot na tepih 🙂 .

Še en dan vesel kot radio (pa še urica je bila napolnjena 🙂 .

Rajko gre z Bojanom gor po njihov avto, Marko pa je že visoko v zraku in napove, da gre v smeri SLO. Medtem ko jaz pospravljam, pristane še Uki.

Bojan in Rajko pripeljeta mimo naju in naprej proti Roču po Gorazda.

Z Ukijem proti SLO in postanku v Divači, da naloživa razsuto postajo z Vremščice in se še malo napojiva. Kraševci pa v Prešnici poberejo še Marka, ki v drugo tudi pod razno ni scuril 😉 .

Danes pa si res želim že enkrat bolj zares odleteti. In se prijavim za Slivnico, ki jo Jata organizira za popoldan.

Zbor ob 11.30 na Vrhniki, kjer naložim v LCja Erza, Milana, Jožeta in še JanKa in v Cerknico. LC kar od zadaj gor, na Petrolu pa se k Dušanu naložita še Mega in Jean. Le še nekaj flik snega in topel sonček in pravšnji veterček, ki občasno pihne močneje, včasih pa skoraj ugasne (tako dobrih razmer ne pomnim…). Sam vzamem kar lahko opremo (Rook2 ML Klemen in tangice), saj mi je le do tega, da startam in pristanem brez problemov in ne bi kolovratil s težko opremo po startu, dokler ne vidim, kako se bodo obnašali moji sestavni kosi skupaj po 2 mes. Če bo vse OK, pa naprej.

Ostali tudi postavljajo in se naštimavajo in prvi odleti Pojetov Jože, za njim še Erzo. Čeprav so razmere idealne, v prvo zrušim padalo na stran, saj sem preveč zategnjen, ko previdno tacam ob startu. Pa še rahla kravatica je na padalu, ki mi jo Mega in JanKo hitro odpreta in spet postavita padalo.

V drugo lepo odletim in pred pobočjem me takoj nabije nekaj gor nad višino starta, kjer že vrtita Erzo in Jože. Zavijem v desno in ob pobočju proti Cerknici in bolj ven, saj ne nameravam preveč vrteti ali nabirati. Je pa kar živahno termično (=razrukano). Kljub temu, da sem stran od pobočja, me kar drži in še nekajkrat dvigne, dokler nisem že daleč zunaj in se počasi odpeljem na pristanek, kjer idealno stopim na tla.

Vesel kot radio, saj nisem imel nobenih težav.

Ostali pa vrtijo in nabirajo, medtem ko sam pospravim in se prestavim do Pumpe. Prvi pristane JanKo, ki ga grem pobrati proti letališču.

Medtem je na tleh tudi Dušan.

Emil in Martin počakata na Pumpi, da se trije pristali prestavimo k njima in gor, da rešimo vse 3 avte. Z vrha odpeljem proti Blokam, kjer so Jean, Mega in Erzo že na tleh.

Vendar najprej podaljšam do Sodražice, kjer kot zadnji pristane Jože.

Nazaj grede pobereva še Erza in Mega (Jean je medtem že dobil štop) in v Cerknico, kjer sta tudi Emil in Martin že pristala.

In naprej na Vrhniko. Proti LJU pa spet zastoj, zato na staro cesto, kjer pa čakam(o) celo uro, da se prebijem mimo delovne zapore. Ker je tudi J obvoznica zabasana, je vsaj po S tekoč promet, kljub gužvi in delovnim oviram na večini trase…

Spet je sončen dan z manj vetra (še vedno pa so S, SV tendence…) in že razmišljam o kakšnem enostavnem letenju za začetek (start, kamor se lahko pripeljem z vso robo…). Včeraj je bil močan veter, predvčerajšnjim dež in nočem spet riniti v dolinico vsak dan, da me spet ne zagrabi serija…

Ampak za vsak slučaj grem najprej v Kižlovko. Sonček, termika občasno naredi lep veterček tudi po griču gor. Potegnem hrbtno in iz prve odletim solidno. Drži pa ne preveč solidno.

Bližnja jata se potem odloči za Zavrh (Slevica V, SV), ki pa mojim trenutnim kriterijem še ne zadošča

Danes mi na medicinski fizioterapiji moja Vesna svetuje, da zdaj pa že lahko začnem počasi obremenjevati mečno mišico, saj je stanje spodbudno in naj grem na kakšen manjši ravninski sprehod ali kolo. Takoj ko zaključiva se odpeljem v KIžlovko.

Zopet krasen sonček (više veliko JZ), v dolinici manj vetra kot zadnja dva dneva, čeprav termika občutno (lepo) dela.

Ker sem sam, si na Stari v miru naštimam robo med krtinami in naštudiram cikle, da ujamem lep interval vetrčka po griču gor. Coto lepo dvignem nad sebe in po obratu stopim v zrak. Na prelomu me nabije gor in potem še dvakrat, da z lepo višino pridem nad kolovoz, kjer pa me na hitro spusti na tla.

Vse po šolsko idealno in vesel kot radio že tretji dan zapored…