Danes pa je veter napovedan kot zmeren S z možnostjo popoldanskih lokalnih ploh in neviht. Erzo skliče akcijo (“Ideja: zavrh – istra. Dobimo se po 11h. Točna ura bo javljena”) in kar nekaj se jih prijavi. Sam bi šel kasneje, pa vidim, da PP za ob 15h napoveduje sunkovito spremembo vetra in možnost močnejših padavin, zato potrdim, ko Erzo določi uro 12.00 na Šodru.

Zberemo se Cilenškov Gregor, Štusejev Luka, Sušev Primož, pa še Erzo in Mega. Zložimo se v 2 avta (Luka in Mega) in do Škorpijona, kjer se pridruži še Pojetov Jože z avtom, ki ga pusti tukaj za logistiko.

Mene najbolj skrbi, kako se bom s težko opremo (danes vzamem raje Rook5 zaradi kamnov in kravjega dreka na štartu 🙂 ) privlekel do starta, zato takoj po prihodu odkrevsljam naprej. Gre mi bolje od lastnih pričakovanj, vendar me ostali kmalu dohitijo.

Na startu nas pričakata Kurnikova Ana in Šintlerjev Vojko. Takoj začnemo postavljati v idealnem vetrčku, ki le občasno pihne bolj agresivno (3,8/7). Prvi odleti Primož, pa Gregor, Poje in Erzo, potem pa poskušam že jaz. V tretjem hrbtnem dvigu mi uspe speljati (ob pomoči postavljanja padala preostalih udeležencev 🙂 ).

Zunaj sprva malo gunca in nabije gor, pa z nekaj jojo do Trebelnika, kjer začem nabirati, da se spravim nad greben. Čutiti je kar precej vetra in ko pridem za rob grebena, me spušča naprej le z 10. Vrtim(o) in nabiram(o) in se pomikam proti Bistri in opazujem naraščajočo temno gmoto (in zaveso dežja ?), ki se od Z bliža. Zapeljem nazaj proti Borovnici.

Prvi se odpelje bolj ven nad dolino Mega in spravi na tla.

Megov let

Malo za njim sem na tleh tudi sam.

Zoranov let

Potem pa prikapljajo še ostali.

Lukov let

Luka Štusej : Prevec oblakov za moj okus. [16.6.2023 14:20]

Erzov let

Anin let

Ana Senegačnik Kurnik : Žal nas je dež pregnal PREHITRO [16.6.2023 15:04]

Le Jože še malo vztraja in na koncu pristane zgoraj na travnikih med Pokojiščem in Padežem, saj bi rinjenje proti dolini lahko pomenilo resne težave.

Pojetov let

Jože Poje : K dežju se rihta… Je bilo potrebno dol! [16.6.2023 14:08]

Pospravimo. Mega in Luka gresta gor rešiti oba avta (in Jožeta), preostali se z Ano in Vojkom odpeljemo do Šodra in potem v Mantovo na zaključno druženje…

Danes še nekaj več SV kot včeraj, vendar je Mega optimist, da bo proti večeru najbrž na Grmadi letljivo (sam čez dan razmišljam o Kižlovki…). Okoli 16h pokliče, da bi šli pogledati na start in objavim zbor za 17.00 pri Balah.

Na Vrhniki poberem Ukija in do Bal. Zbere se nas kar nekaj (poleg naju še Mega, Štusejev Luka, Kočevarjev Martin, Turšičev Miha). Martin k nam v LCja, Mega naloži ostale in gor.

Na startu piha občasno sunkovito, sicer sprejemljivo močno. Malo se gledamo in modrujemo, potem se Mega počasi pripravlja, veter pa skladno s tem občasno butne še močneje…

Kar nekajkrat Mega ponavlja dvigovanje padala, saj mu sunki butnejo padalo sem ali tja na tla. Končno atraktivno spelje: z mesta ga dvigne s tal, na robu zanese sem in tja (na klousiča se izogne vetrni vreči…) in potem z liftom gor. Po polžje rine naprej, mi pa samo opazujemo (in “čakamo, da bo malo popustilo”…)

Veter ne popušča, Mega se daleč zunaj končno začne spuščati, mi pa še kar “čakamo, da bo malo popustilo”. Pomika se le počasi naprej s 3/4 gasa (javi po postaji), ko je dovolj nizko obrne se zapelje nazaj proti Grmadi in na pristanek (in pove, da ni bilo prijetno…).

Megov let

Komentar leta: Kam gre veter, ko ne piha ne vem, ampak danes ga je bilo tu dovolj za prodajat. [15.6.2023 23:06] Andrej Erznožnik : Grmada : Zavrh 1:0, s tem da na Zavrhu igralcev ni bilo, celo najbolj zagrizena sta pedalirala [15.6.2023 19:10]

Še nekaj časa “čakamo, da bo malo popustilo” in opazujemo vedno temnejšo zaveso nad Krimom (radarska kaže konkretno celico), potem prbije (piš) od tiste strani in se končno lahko spokamo in dol in domov…

JZ del SLO je danes bolj oblačen in na Primorskem šibka burja. Najprej se mi zdi, da bi bila lahko spet Grmada, pa se z Ukijem (ki ima danes dopust in hoče nekaj lepega letenja) odločiva za Dobrovlje, saj je tam (ko gledam dopoldne vreme) še vse v soncu.

Nekaj čez 11h se naložim k Ukiju pred mojim Hoferjem in v Savinjsko. Seveda v Braslovčah nabaševa ravno na zaporo zaradi biciklizma “po Sloveniji”. Ko se po pol ure cesta le odpre (vmes opazujeva jadralce okoli Dobrovelj), sva hitro na pristanku, kjer je kar nekaj padalcev (tudi Poljaki, ki imajo šolo…). Sprejme naju Frenk, ki je pravkar pristal in bi šel še enkrat gor z nama.

Frenkov let

Vse je že dokaj pokrito z vmesnimi temnimi bazami in radarskim dežjem po Koroški. Medtem ko Frenk pospravlja spoznava še padalko Mojco (naturalizirano ljubljančanko, ki je sicer originalna mariborčanka iz mojega becirka in leti že od leta 1994 z vmesno dolgotrajno prekinitvijo), ki je pristala malo prej in bo šla zraven za šoferja, da spravi Ukijev avto dol.

Mojčin let

Na štartu smo sprva sami (potem navalijo Poljaki). Frenk odleti, Uki mi sekundira in kmalu sem tudi jaz v luftu.

Najprej malo tipam sem in tja (nad nami še vedno temni oblaki), potem se spravim nad greben in drajsam in pobiram in uživam (s svojim Maestrom) sem in tja. Vmes je v zraku tudi Uki. Nekaj časa drajsamo še skupaj, potem počasu Uki zacuri.

Ukijev let

Frenk ga iz zraka prepričuje, naj gre še enkrat, hkrati pa tudi Mojco. Uki se ne da in čaka spodaj na mene, Mojco pa Frenk končno prepriča, da gre gor še enkrat.

Mojčin 2.let

Da Uki ne bo preveč čakal, se po napolnjeni uri odločim, da grem dol.

Zoranov let

Ko pristanem, pa se ravno Uki pusti prepričati Frenku in gresta še enkrat gor z novodošlim Škobernetovim Tomažem.

Med mojim dolgotrajnim in počasnim pospravljanjem in klepetanjem z Mojco ugotovimo, da bo Mojca zagotovo bodoča članica KLV.

Medtem tudi Tomaž pristane in takrat enkrat se pripelje iz LJU v akcijo Bergantov Primož. Javim se za šoferja (še pospravljam…) in ko smo pripravljeni za odhod pristane še Uki, ki bo drugi šofer (tako da bosta lahko oba odletela in njuna avta bosta rešena…).

Ukijev 2.let

Na startu asistirava Tomažu in Primožu.

Primožev let

Frenkov 3.let

Ko prideva dol pa se odpeljeva še na malo druženja v Afriko.

Ker imam dopoldne primarno terapijo, se glavnina Jate že odpelje na Smuk, ko sem končno v akciji… Sam imam spet v mislih Planinsko goro, kjer bom na tej lokaciji prvič testiral svoje novo padalo (Maestro2 23), ki sem ga izbral na osnovi predhodnih testiranj na isti lokaciji 🙂 .

Mega je za, prav tako tudi Jean in se dobimo ob 12.30 pri Balah. Zbašeta se v LCja in gor. Na startu piha lepo gor, dokler informiram po telefonu Jurija (ki z Ano tudi prihaja sem na H&F). Potem pa veter upade in začne še malo mešati iz ene in druge smeri, prej le delno pokrito nebo pa se vedno bolj zapira.

Nekaj časa čakamo in modrujemo, potem se le začnem(o) počasi pripravljati (predvsem jaz, Jean je zelo skeptičnen in napoveduje curažo, Mega pa itak čaka mene za asistenco 🙂 ). Medtem prideta še Ana in Jurij in ko spet pihne kolikor toliko OK, potegnem hrbtno in speljem v prvo.

Takaj začnem dobivati in … potem sledi 1,5 ure lepega jadranja okoli starta, pri čemer se je potrebno občasno tudi rahlo potruditi in pridobiti nazaj višino nad greben. Tudi ostali se držijo bolj ali manj okoli starta, z občasnimi raztegi nad polje ali proti Grčarevcu.

Le Jean se čez nekaj časa odpelje nazaj proti Predjamskemu gradu.

Ko vidim, da Mega uspešno toplanda,

Megov let

se odpeljem daleč nad polje in nazaj na pristanek.

Zoranov krstni let z PHI Maestro2 23

Breščak Dušan : Dolgo si ga testiral 😁 [13.6.2023 16:02] Zoran Gaborovič : 🤣🤣🤣 [13.6.2023 17:44]

Mega gre najprej rešiti Jeana. Ko prideta do mene pa pristaneta tudi Ana in Jurij.

Anin let

Komentar leta: Cel žur🤩 [13.6.2023 17:02] Jurij Kurnik : ✌️🤩❤️ [13.6.2023 17:16]

Jurijev let

Jurij Kurnik : Dokaj pokrito, a vseeno lepo! 🤩 [13.6.2023 17:15]

Po primarni terapiji sprva še mislim na kakšno zaresno letenje, pa se tako hitro vse nakuhava, da se raje odpeljem v Kižlovko.

Po včerajšnjem neurju je potok (še) pošteno narasel (ampak ni problema za LCja…), trava v dolinici pa vsa potlačena in poležana od česanja včerajšnjih vetrov. Skozi džunglo na pokošeno Staro lokacijo.

Termika dela rahel vetrič po hribu gor (le občasno puhne dol), tako da le na grobo postavim coto in jo ob naslednjem vetriču lepo dvignem, ustavim nad seboj in po obratu speljem. Po prelomu me še rahlo dvigne, na hitro spusti, na koncu polja pa spet dvigne in z vetrom v hrbet dostavi točno na kolovoz pri jarku, kjer stopim na tla.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije