Danes se ne počutim bistveno bolje kot včeraj (tudi govorim sicer podobno zarjavelo…), ampak izven LJU je povsod sonce in vsi se že na veliko koordinirajo: Pojetov Jože bi šel ob 9.30, no v resnici je mislil na 10.30, eni bi šli ob 12h, eni ob 11h in tako sem in tja, da človek bolezni še prebolevati ne more…

In se uskladim z Deluxom za 11.30. Pa zvem, da med ostalimi udeleženci rata panika, ker bo baje kmalu pojačalo (da bo kristalno modrino kmalu pokrilo, nihče ne omenja…). Eni so že pri Anji (Poje, Mojca, Erzo), koz Borisom prestaviva na 11.10. Ravno prav za Milčeta, ki je organiziral skupino ob 11h. Dušan pridno in malce podhlajeno čaka že 20min, da se potem v LCja (hočem prav na start…) zbaše kot peti še Gracarjev Jože in od zadaj na Kovk. In prav na start.

Nebo je sonce že skrilo v sivino, veter pa ima občasne sunke še pod 9. Takoj začnemo postavljati in tudi danes Boris prevzame viteško vlogo in mi pripravi padalo, ko se bašem v oklep. Poleg nas sta na štaru le še dva zmajarja, ostali iz prejšnjih dogovorov so že razpršeni vzdolž grebena sem in tja.

Od naših potegnem prvi v prvo, ostali kmalu za mano. In potem v lahnem dviganju do Podrte. Tu nekaj naberem in se odpeljem naprej proti Hublju. Lepo drži in rahlo dviguje, da praktično sploh ni treba nabirati. Naprej bogato nad grebenom do Predmeje (in še malo naprej od spomenika).

Obrnem in še vedno v lepem dviganju, oziroma vzdrževanju višine, čeprav kontra veter občasno kar upočasni. Višine pa sploh ni treba več popravljati in se samo peljem naprej čez Hubelj in Podrto (na okoli 1000) do starta in še malo čez. Obrnem v drugo rundo.

Pred Hubljem se že tik nad grebenom pojavi baza, da jo obvozim daleč zunaj (lepo dviguje) in okoli vogala proti Predmeji, kjer tako nizkih baz več ni. Obrnem še drugič za spomenikom in še lepše nad grebenom nazaj ven. Pred Hubljem se je baza spustila že pod rob grebena, tako da vozim še bolj ven, da se ji izognem. Pa se meglice hitro gostijo in čeprav sem precej pred grebenom, sem hitro v megli/bazi. Po kompasu in inštrumentu držim smer proti Vipavi ob rahlem dviganju. Končno se pokažejo obrisi tal in potem sem zunaj… Pogled nazaj pove, da je ves grebem od Hublja do starta zalit z bazo že nekaj pod robom.

(Gracarjev pogled s pristanka 🙂 )

Vozim kar direkt nad dolino čez AC mimo Vipave do zadnjih travnikov.

Zoranov let

Milče pristane blizu mene, malo nazaj proti Vipavi.

Milanov let

Jože Poje : Kje je pa Artik? [21.12.2023 16:17] Milan Velkavrh : Je tolk lep, da ga je škoda za vsak dan. Tako kot mene😎. [21.12.2023 18:30]

Delux je še pravočasno toplandal in že pelje LCja dol proti nama.

Janez Kocjan – JanKo. : hudo “foušlivo”! 😜 [21.12.2023 13:45] Milan Velkavrh : Izjemna hitrost👏. [21.12.2023 18:09]

Gracarjev Jože in Štusejev Dušan pa sta tudi že pri Anji.

Gracarjev let

Dušanov let

Mojca je bila še pred poslabšanjem na tleh in se že pelje z avtobusom domov.

Mojčin let

Dragan Vidic : Vztrajnost šteje! [21.12.2023 17:20] Zoran Gaborovič : Urca odkljukana  [21.12.2023 18:57]

Erzo je danes opisoval bolj zemeljske stvari v okenčih, predvidenih za padalske vtise.

Erzov let

Komentar leta: Super, še nekaj sonca s termiko se je ujelo v mojo coto: nazaj štopam in ustavi mi Raul iz Rima. Zna tedesco, angleško pa ne in se zgovarjava kot uni na Kanarcih, kjer je španski uradni jezik, nemški pa takoj za njim. Upokojeni policaj, ki je delal v Trstu gre k ljubici v Šembid, kjer živi Vladislava s poreklom z Dravograda. In kje sta se vidva dobila: EU giocare tenis Lipica, Vladislava anke giocare tenis Lipica. Kakšna povezava Rim – Dravograd! [21.12.2023 14:19] Dragan Vidic : Lajk, še posebej za zgodbo! [21.12.2023 17:19]

Poje pa kot Poje… na koncu čez Nanos v Hruševje, kjer ga pobere Erzo. Ko se 1,5h cijazim (v bistvu stojim) od Vrhnike do doma se zavem, da sem pravzaprav bolan…

Jožetov let

Jože Poje : Na začetku smo mežikali v decembrsko sonce. Nato gledali koprenco. Potem pa se skrivali pod oblaki. Ko je tekmovalna flota odbrzela okrog Čavna, smo se še ostali z velikimi upi podali za njimi. A začela se je borba za obstanek v zraku. In beg nazaj na Kovk. Je pa nas pobočje Nanosa, sicer počasi in negotovo, pa vendar sprejelo. ☁️🪂☁️🪂☁️🪂☁️ [21.12.2023 14:53]

Že tri dni prebolevam izgubljeni glas in prehlad in (? kovid ni 🙂 ) imam počasi zadosti prekladanja sem in tja in gledanja serij in kao zdravljenja (danes se mi je glas vsaj delno povrnil). In si rečem “klin se s klinom izbija…”, ko se dogovarjanja po Telegramu kam in kdaj kar ne nehajo. Na koncu se zmenijo za Strmco, saj je jutranje sonce ob grozni inverziji čez dan pokril mrč in oblaki in je to ostala najboljša varianta ob siceršnjem upadanju vetra.

In se za ostalimi zapeljem proti Uncu. Ko pridem na Lohačo, mi zacinglja, da je Mojca pristala (in objavila let).

Mojčin let

Namesto po griču gor odvijem LCja nazaj dol in rinfuzo naložim Mojco na pristanku pred vasjo (kjer sicer ni nobenega avta, saj so za logistiko pustili avto na Planini…). Ko odpeljeva, pristane Milče (ki je baje na vse pretege vpil, naj ga počakava – ja kaj pa ni prej scuril 😉 ).

Milanov let

Na startu pospravlja Deluxov Boris, ki ima dovolj in se javi, da poskrbi za LCja.

Borisov let

Zapeljem še malo gor, prav na start in Mojca se odloči še za drugi let, saj je veter sicer že malo bolj švoh, pa še vedno dober za jadrati. V zraku Erzo, IgorD in Škobernetov Tomaž, ki pa že počasi zgublja višino.

Tomažev let

Mojca mi postavi Rook2 (Klemen), medtem, ko se bašem v tangice. Ker ravno pride še Lin (ki mi bo po potrebi asistiral), Mojca odleti jaz pa takoj za njo.

Mojčin 2.let

V zraku se izogibamo drug drugemu, saj smo vsi bolj ali manj v višini grebena. Ko se enkrat zapeljem bolj proti V pod Petriča, zgubim višino in počasi scurim.

Zoranov let

Tudi Lin je že na tleh. Med pospravljanjem pripelje dol Delux LCja. Ko se Mojca in Lin že bašeta v LCja pristane še Milan.

Milanov 2.let

Komentar leta: Prvi let z Artik 6. Pri startu mi komanda uide iz roke in jo izstreli in ovije okoli vrvic. Ko rešim, sem bil že zrel za pristat😏. [20.12.2023 16:24] Alenka Mausar : Previdno in srečno z novo raketo 😀 [20.12.2023 16:51]

Počakamo še njega in gor. Takrat enkrat pristane tudi Erzo.

Erzov let

Na start je pripešačil tudi že Tomaž. Mojca se odpelje dol po Erza in Deluxa, ostali (Milan, Tomaž, Lin mogoče) bi šli še enkrat in prepričujejo tudi mene. Mika sicer me, ampak, ker sem danes še dihalni bolnik, se raje odpeljem (v resnici so vsi avti gor in ni logistike brez vsaj enega pešačenja…).

Med potjo dol zvem od Erza, da Milče spet lepo jadra, zato odvijem na desno proti pristanku, kjer pa je ob cesti ravno pospravljeni IgorD.

Igorjev let

Ponudi se, da on reši logistiko in LC odpelje še enkrat gor in na start. Sedaj vzamem M24 (da ga po dolgem času spet prezračim 🙂 ). Igor mi ga postavi in potem gre pomagat Tomažu snemati padalo z borovcev, saj se je pri toplendanju malček uštel…

Dvignem hrbtno M24 in lepo odletim. Tudi Milče toplanda, najbrž z namenom, da bo tudi on pomagal (?) reševati padalo Tomažu.

Milanov 3.let

Milan Velkavrh : Prve arktične urice z Artik 6. [20.12.2023 16:17]

Z M24 naredim samo nekaj zavojev (saj je vetra premalo za jadrati z njim) in pristanem.

Zoranov 2.let

Igor je kmalu pri meni, kot tudi Milan.

Milanov 4.let

Igor bo počakal Tomaža, da ga pobere, jaz pa zapeljem Milčeta gor po njegov avto.

Delux pa je naredil filmček današnjega dogajanja na Strmci

Ker je danes napovedan krasen sončen dan s postopnim, toda močnim upadanjem SV vetra čez dan (po 12h, termike nič, oziroma malo) sem mi zdi, da je pravi dan za na Nanos. Štart na SV, ko bo dovolj malo vetra, potem pa desno okoli roba in v Vipavsko, dokler bo šlo. Mega je za, AMojca tudi, ostali so se raztepli drugim ciljem naproti (Erza, ki je na terenu in že obdeluje projekte, tudi zanima, če mu bo seveda ratalo priti pravočasno…).

Razpišem še to varianto na Telegramu in kmalu se javi še Jean, čeprav je malo skeptičen (če bo le res veter upadel, kot naj bi…). Ker Jean pride do Razdrtega, bomo lahko imeli tam še njegov avto za logistiko. Ko sem že na poti, še Emil pove, da sta z Redstarom tudi že na poti proti Razdrtemu. Pa še Turšičev Miha bo prišel peš gor.

Okoli 11h poberem Amojco in gasa po soncu (od Unca naprej, ko se izkopljeva iz totalne LJU megle) do Razdrtega. Tu naloživa Jeana, Mega svoj avto potegne še do odcepa na Nanos po stari cesti, kjer naložimo še njega. Po serpentinah in toplem sončku do roba in na planoto. Cesta speglana in popolnoma kopna, kot se je ne spomnim. Zapeljemo do parkinga pod prenovljeno kočo.

Tu sta že Emil in Redstar, ki čakata na toplem sončku, da veter upade, saj sta že bila gori na startu na ogledih in še kar piha močna in mrzla burja. Naložimo si rukzake in počasi gor mimo koče in ograjenega ARSO kotička na štartno SV pobočje. Postaja kaže precej stabiliziranih 5-6/8-9 SV, kar je že dosti manj kot zjutraj. Kljub soncu je kar hladno, saj burja res kar vleče okoli robov (čeprav ni več niti krpice snega po travi)…

Jean začne takoj postavljati, ostali bomo počakali, da veter še malo upade… Ko je pripravljen, počaka, da se sunki malo umirijo in odleti. Levo ob SV pobočju samo curi in čez nekaj časa je že ves nizek, da smo prepričani, da bo samo še scuril.

Tudi Redstar raztegne svojega Enza3 in postavi Podmornico, zato tudi nekateri drugi začnemo odpirati rukzake (AMojca, Zoran, Turšičev Miha), sploh, ko čez nekaj časa vidimo, da je Jean pobral in se prigrebel skoraj na našo višino (ampak bolj zunaj, stran od pobočja). Prekladamo se s starta po slemenu na rob, merimo veter, ki na pomolu na V kaže sunke okoli 10 in čakamo, da še malo upade, saj tudi na startu sunki ne padejo pod 8. Postaja pa javlja manj, 5-6/7 kar se sklada s tem, kar je napovedoval Jean (postaja je v zavetju dreves in pobočja proti S, veter pa danes vleče praktično vzporedno z V pobočjem 🙁 , torej praktično piha S).

Med pripravljanjem opreme in opazovanjem Jeana potegne še Redstar in po nekaj manevriranja odleti. Zapelje se bolj pred V rob. Ko se obrne v veter proti S, praktično stoji na mestu in tako tudi Jean (vsaj tako se nam, opazovalcem zdi; kasneje je Jean povedal, da v veter ni padel pod 10-15 km/h). Ker to vidimo za Enza3 (s Podmornico prosim 😉 ), smo takoj odločeni, da še malo počakamo. Emil in Mega nista robe niti odprla, AMojca se odloči, da je zanjo premočno in pospravi. In tako tudi Miha. Samo jaz še vztrajam z razstavljeno opemo…

Vse nas vedno bolj mrazi in nekateri se postavijo v zavetje na sonček.

Takrat enkrat pripešačita Slejkova Tom in Urša z H&F opremo. Urša se odloči, da v takem ne bo letela, zato vzame Tom njeno padalo in rezervo, se pripravi in hitro odleti.

Jeana ne in Redstara ne vidimo več. Po napolnjeni uri jadranja, pristane Jean.

Jeanov let

Ker veter nikakor noče še malo zmanjšati svojo moč (obrača pa vedno bolj na S, celo SZ, ARSO postaja pa se skladno s tem manjša, saj je vedno bolj v zavetju…) in ker imam samo še jaz razstavljeno opremo, tudi mene že vse mineva. V bistvu od včeraj čutim, da se me je lotila neka gripa ali prehlad (sem se pa že testiral in ni kovid 🙂 ), ki mi je že včeraj začel jemati glas in se v resnici ne počutim najbolje. V tem taktiziranju na mrazu sem glas dokončno izgubil in lahko samo še šepetam (kar se mi v življenju še ni zgodilo 🙁 ). Pa v resnici sem želel samo odjadrati v Vipavsko dolino, dokler bo šlo (česar pa dejanski veter nikakor več ne spodbuja).

In ko Tom sporoči, da je pristal na Razdrtem in da zunaj, stran od hriba sploh ni preveč močno in da “komot gremo še ostali”, sem tudi sam že odstopil in samo še pospravim…

Danes pa še več S vetra in vse postaje J od LJU so rdeče. Obupno nekateri iščemo možen (in razumen) cilj (medtem ko nekateri na tiho kar odletijo in rešijo dan 🙂 ), na koncu obupam in se odpeljem v Kižlovko, da se vsaj malo potešim…

Po dolgem času imam s seboj zemeljsko podporo, tako da je v krasnem in sončnem dnevu cota razgrnjena še preden si nataknem tangice (čelado sem pa itak v LCju pozabil…).

Ker piha večinoma po hribu dol ali s strani, je treba kar čakati na pravi trenutek: prvič… in drugič… in tretjič (cota je vmes takoj spet pripravljena…), ko končno speljem in me v dviganju odnese do kolovoza in še malo čez.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Danes bi naj bil precej močnejši S, SV kot včeraj. Ker dopoldan megla vztraja in Milče sklicuje zbor za Zavrh ob 12h, megla pa ga noče slišati in se umakniti (pa tudi okoli Planinske Grmade je ob soncu na griču megla spodaj) zgubim potrpljenje in se odpeljem v Kižlovko.

Vodostaj presenetljivo visok (preklopim LC na High level 🙂 ), močvirje pa po celi dolini. Za dodatek še piha hladno dol po griču, ko čofotam in tacam na Staro.

Postavim v mokro travo, se pripravim za naprej in ko ni hladu za vrat, zalaufam. In po šolsko speljem in se (presenetljivo mirno) odpeljem do kolovoza.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije