Po nekaj močvirnih dnevih končno danes boljša napoved (postopna razjasnitev). Veter S, SV, ne pretirano močan, termike nikjer nič. Izven LJU že od jutra sonček in modro nebo. Najbolj verjeten kaže Zavrh, ampak ker je LJU kotlina vztrajno sivo zabasana, se hitro odločim za Planinsko Grmado (v rezervi se mi še sveti Nanos, Mojca bolj navija za Lijak…). Mega je tudi za, pa čeprav greva sama.

Razpišem zbor ob 13h pri Balah in se ob 12.30 ustavim na Vrhniki, kjer se v LCja zbašejo Mojca, Erzo in Milče. V krasnem sončnem dnevu (konec meglene LJU sivine od Loma naprej) pri Balah čakajo Mega, Dušan in Delux. Boris se z elektriko odpelje do Lohače (saj bomo ziher šli naprej na Nanos…), kjer prestopi v avto no.2, ki ga upravlja Mega.

Ko stopimo na vrhu na sončen travnik, piha idealno po poseki gor!! Najprej preverimo na robu,

če je to res in se nam morebiti ne blede od sončarice, potem pa v paniki po robo in ekspresno začnemo postavljati (sigurno bo čez nekaj minut obrnilo…). Ker si ne obetam jadranja, vzamem tangice z Rookom 2 (pa še hitreje bom postavil in lažje odletel…).

Prvi potegne (seveda) Erzo, za njim že jaz in potem ostali. Vsi se v bolj ali manj dolgem glajdu tja in sem odpeljemo na pristanek, pri čemer je zadnji del čez krožišče na uradni travnik kar kritično počasen, saj nas vse veter pri tleh močno ustavlja.

Erzov let

Zoranov let

Borisov let

Milanov let

Mojčin let

Mega in Dušan raje pristajata nad cesto.

Megov let

Dušanov let

Za Nanos je že pozno, ker pa je treba rešiti avta, nas Dušan naloži vseh 7 v svoj transporter in še enkrat gor. Boris vmes zamenja padalo v svoji E-Škodi na Lohači za 12m2 lahek Kode.

Trije smo šoferji, ostali hitro postavijo (razen Milčeta, ki se obira…).

Odleti Boris s svojim pokrovčkom in po nekaj vijuganja pristane.

Borisov 2.let z 12m2

Potem Erzo.

Erzov 2.let

In še Mojca.

Mojčin 2.let

Ko pa se Milče končno pripravi, že piha dol po senčnatem travniku in kljub Megovi viteški pomoči pri startu… na koncu (hitro 🙂 ) pospravi.

Je pa vsaj odpeljal Borisu avto z Lohače dol do Bal. Vsi smo kar veseli, saj nas je Grmada po nekaj zavrnitvah končno spet pripustila…

Po včerajšnjem uspešnem večurnem sončenju na Slivnici (+ Mega + Emil) in neuspešnem čakanju, da bi se megleno morje vsaj malo pretrgalo in bi se lahko vrgli v dolino, sem si danes želel vsaj malo letenja.

Erzo je sicer že zjutraj navijal za letenje (ko so nekatere postaje še kazale J tendence, v nasprotju z napovedjo generalnega SZ… npr. Strmca in Slivnica), ampak ko smo se začeli resno koordinirati, je bila večinoma megla v LJU in okolici v naraščanju (z občasnimi prebliski sonca), baze so se držale nizko, veter pa vedno bolj obračal na napovedani SZ. Gorenjska in ostala SZ SLO, kjer je bil v višavah ves čas močan SZ, se je tudi ves čas kopala v soncu (po nižinah pa so se megle postopoma topile).

Ko sem bil že na robu živčnega zloma, kam naj grem (na Lijak se ne grem dol metat…), sem se v soncu odpeljal v rehabilitacijski center Kižlovka, kjer sem si pomiril dušo in telo…

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Ker je napovedana oblačnost z zmernim JZ in kasneje morebiti celo dež od Z, zjutraj bolj iz navade preverjam podatke. Pa se mi kamere in postaje le ne zdijo tako brezupne in ker tudi Erzo že provocira s Kovkom, sva z Milčetom za, pa še Škobernetov Tomaž na koncu potrdi udeležbo.

Ob 12h na Vrhniki v LCja (hočem se peljati prav na start 😉 ) Milče in Tomaž, potem pa še po Erza v prehranjevalnico in od zadaj na Col in na Kovk. In po sveže zasneženem kolovozu brez sledi predhodnikov do starta. Smo sami ob idealnem (in srednje hladnem 5-6/8 JZ) vetru po griču gor in začnemo takoj postavljati. Takoj za nami pridejo še 3 padalci.

Zaradi lepega vetra se Tomaž in Milče javita za toplandanje in reševanje LCja, tako da smo lahko brez skrbi 🙂 …

Prvi v luft Erzo, ki ga lepo odlifta v višave (3/4 pokritosti in belo koprenasta čistina z medlim zimskim soncem, ki se prebija mestoma skozi, LJU sonda je bila zjutraj obupna). Mestoma sunkovita dviganja do Podrte in naprej, vendar se da voziti lepo nad grebenom okoli 1000. Do Hublja po potrebi popravljam, potem več spušča, kot dviguje in ko Erzo obrne še pred skalami, tudi sam obrnem že pri Otliškem maju. Tomaž je sicer nizek, pa še kar rine naprej.

Nazaj grem nekoliko nižje ob grebenu z nekaj pobiranji čez, na Podrti spet na 1000 in do starta. Tomaž je očitno obrnil prepozno/prenizek in takrat enkrat končal v Lokavcu…

Tomažev let

Erzo spet obrne kasneje, na naslednjem robu mimo starta, jaz pa pri startu in na drugo rundo proti Hublju. Sedaj manj nabiram in sem malo nižji, pa vseeno spet obrnem rahlo nad grebenom pri Otliškem maju. Še v drugo nazaj nad grebenom do Podrte in tu ven nad dolino v megličavost, direkt proti Vipavi zunaj nad dolino. Čeprav se mi zdi, da sem nizek (500mnv pred Vipavo), rinem direkt naprej čez AC proti rezervnemu letališču (Naviter mi lepo kaže fineso med 6 in 10 in 400 AGL, torej “moram” priti čez do travnika…). In res preletim vipavski AC rondo še s 50 AGL in se zapeljem skoraj do polovice travnika.

Zoranov let

Med pospravljanjem se javi Erzo s tal nekaj naprej.

Erzov let

Jože Vidmar : Enkrat bi se pa lohk zrtvoval za klapo in pristal pri avtu 😀 [8.12.2023 16:02] Blaž Korošec : Še do uradnega pristanka mu nikoli ne znese,bo pa avto reševal 😂 [8.12.2023 16:52] Dragan Vidic : Dobro ste se odločili. Kdor riskira, profitira! [8.12.2023 18:35]

Potem pa se pofočka še Milče z druge strani AC.

Ko zjutraj gledam današnjo napoved, verjamem itak samo v Buzet, čeprav se člani Jate odločajo za Vipavsko – Kovk ali Lijak. No, o Kovku razmišlja le Vidičev Dragan, ki predlaga zbor ob 10.45 na Vrhniki (po napovedi Kovk ves dan ne bo obrnil s SV kam drugam, Lijak pa gotovo bo). Mojca je že prej najavila, da bi šla na Lijak, Erzo pa tudi takoj počepne za Lijak (“na Buzetu boš sam scuru, to ni za pozimi, boš ziher manj letel kot na Lijaku”… kje so časi, ko je Erzo zagovarjal “prepoved” Lijaka, ki da je za pusije…).

AMojca je tudi za Buzet in še Milan je sprva za, dokler ne ugotovi, da je včeraj pozabil rokavice na pristanku in gre v iskalno akcijo (kar ga gotovo stane več, kot če bi kupil nove v Hoferju 🙂 in bi šli na Buzet 🙂 ). Drugih kandidatov sredi delovnega tedna ni (pa še Veseli december kliče na delovne obveznosti…) in tako se z AMojco odpeljeva okoli 11h iz LJU sama -> proti Lijaku za 1.grupo (Dragan, Mojca, Erzo).

Erzo nama (zamudnikoma) organizira prevoz, ki naju čaka na pristanku (zelena Alhambra … v resnici naju čaka moder Sharan 😉 ). Še enega naložimo in gasa naokoli (čez Solkan, saj je cesta čez Ravnico zaprta do nadaljnjega ?!) gor in dol na start.

Rečem si, da me gotovo že leto ni bilo na Lijaku in ko sedaj to preverim, sem bil nazadnje tukaj res 12.12.2022, torej le kak dan manj kot 1 leto (dobro sem se ga izogibal 🙂 ).

Na startu nekaj Čretnikovih tečajnikov v odletanju in pripravi, sicer pa presenetljivo malo padalcev. Takoj začnemo postavljati, saj nekateri že lepo pobirajo. V luft Mojca (ki mi pred tem lepo pripravi padalo), pa Erzo in Dragan. AMojca pa počaka mene, da odletim v prvem poskusu in potem štarta še ona.

Levo mimo okna do V roba kjer dobim lepo in močno dviganje čez 1300 (še nekaj drugih se mi pridruži). Potem z lepo višino in občasnimi ostrimi dviganji mimo Kasarne do Zmajarske. Tu spet naberem in okoli roba do Skreta na cca 1200. Ker je višje SZ in niže SV, ne rinem naprej (pa v tistem trenutku nikogar ne vidim – kar ne pomeni, da ni bilo nikogar tam naokoli 😉 ) in se odpeljem nazaj.

Ko sem mimo Zmajarske AMojca po postaji javi, da sta obe z Mojco pristali.

Mojčin let

AMojčin let

Lepo nad grebenom do Lijaka, tu naberem skoraj do 1400 in prek Danijela do Škabrijela. Tu prav butne gor od Soče, da spet z lahkoto popravim višino in nazaj čez štart mimo Kasarne še enkrat do Zmajarske.

Čeprav še lepo dela, se ne trudim preveč in obrnem nazaj mimo Lijaka do Danijela in na pristanek, kjer že naveličano čakata Mojca in AMojca.

Zoranov let

Sprva ne vemo, kje bo zaključil Erzo (ker je izginil z LiveTracka), zato se Mojca odpelje k Anji, kjer je po povratku z Nanosa pristal Dragan, midva z AMojco pa bova po potrebi prevzeli Erza v LCja.

Draganov let

Dragan Vidic : Kratko vendar sladko! Za ta čas neverjetna termika – na redko posejana, stebri pa široki in močni. Spomladanske višine. Sem bil prepričan, da je burja na Kovku ponehala, pa me je na koncu, ko sem bil popolnoma prepričan da bom z lahkoto priklopil Kovk, sklatila na pristanek. [7.12.2023 19:11]

Pa se izkaže, da je v Vipavi zaključil tudi Erzo.

Erzov let

Komentar leta: Kdor je zgrešu najboljši dan v decembru mu je lahko žal. Na koncu sam na Kovku, pa ne dolgo, saj je konc vsega, spod burjica. Verjetno bi dlje prišel, če bi šel naravnost za Vipavo. [7.12.2023 20:33] Matevž Gradišek : Najboljši dan decembra še pride 😉 [7.12.2023 19:15] Franek Rakun : Res je [7.12.2023 19:29]

Po zastoju na AC in obvozih čez Logatec, Vrhniko in Horjul še na majhno zaključno druženje ob kuhančku in CocaColi (da slastnega krompirčka sploh ne omenjam 🙂 ).

Včeraj po Zavrhu so bili na splošno veliki načrti za današnji Kovk. Današnja jutranja napoved je že bila bistveno slabša, kot včerajšnja, po moji primarni terapiji pa tudi dejansko vreme v Vipavski ni dajalo prevelike spodbude (vse že na debelo mrčasto, veter na Kovku sploh ni hotel obrniti z burje na JZ…), pa še volje pri potencialnih udeležencih ni bilo več (razen svetlih izjem, ki so še pred zakljućkom moje terapije že odbrzeli na jug…).

Tako (metaforično) pristanem v Kižlovki. Mraz za crknit (sicer zgolj -3), ampak travnik je močvirje in čeprav je vse poprhano s snegom, sem že po petih korakih (nič metaforično) do gležnjev v vodi (mislim, moja noga je v čevljih, kjer je voda do gležnjev…). Ko se plazim po blatu na Staro, voda sicer odteče iz čevljev, ampak vesel pa nisem kaj dosti bolj.

Coto Rook2 razgrnem po ledeno-snežno poprhani travi. Mraz piha po griču gor, tako da po prvem hrbtnem dvigu po obratu po šolsko speljem. In pristanem (sedaj pa ne metaforično) spet do gležnjev v vodi pred kolovozom.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije