Danes je že zgodaj dopoldne napovedan dež. Zato takoj po primarni terapiji zapeljem proti Podlipoglavu. Ceste še suhe, po šipi že rosi. Ko pripeljem v Kižlovko je rosenje že močnejše.

Ko racam gor, rosenje postaja bolj rosenje. Ves čas piha po hribu dol. Raztegnem vlažno coto poševno na pobočje proti V, v upanju, da bo vsaj za moment dahnilo bolj iz tiste smeri (kot je tukaj običajno, ko piha močan JZ – kot je danes). Bolj rosenje se s trave prenese na coto.

Čakam in čakam in ves čas piha samo od zadaj. Ko enkrat le malo manj diha za vrat, potegnem in neuspešno vlečem coto za sabo.

Ko Rooka naberem, je cota že za ožemat. Vseeno raztegnem še enkrat, zdaj kar klasično po griču dol (saj mi je to na poti dol). Rosenje je postalo že najbolj rosenje (= zadnji štadij pred dežjem 🙂 …) Piha v vrat in že hočem ožeti coto, ko čudež: dahne po griču gor !!!

Potegnem na max in mokra cota gre gor in speljem. In se zapeljem v dolino.

Jure: Priden, priden, ni kaj 👍3 hours ago Zoran Gaborovič🙂🙃 vežbaj, vežbaj, p..ti..m..3 hours agoJure👍 Enkrat se bova ze ujela, da kako recemo🏁3 hours ago Zoran Gaborovič Obvezno.. o ureditvi starta, pa tekme, pa to… zdajle grem pa ven v potok 🤪danes je tole res sam še za psihiatrijo…3 hours ago Jure Ha ha, jaz vedno pridem in grem po vrhu. 👍an hour ago

Ko nabiram Rooka, curlja od njega, piha pa spet po pobočju dol…