Danes spet SV in lepo sončno. Malo kasneje (ko se že otopli) se zapeljem v Kižlovko, kjer piha idealno po dolini gor. In tudi po gričku, da vsi trakci kažejo lepo gor (očitno termika in odličen gradient že delata svoje, čeprav oblaki više kar hitro šibajo od SV čez v nasprotni smeri).

Ko pridem na vrh, samo odložim padalo v rozeto (spet imam Rooka 2 ML, saj je vse lepo suho in tudi jutranjo zmrzal in slano je sonček že posušil). Rikverc se vpnem, z vetrčkom namestim zidek in nekajkrat lepo hrbtno dvignem padalo, saj je vetra dovolj (na momente že skoraj preveč).

Potem ga enkrat lepo dvignem, poravnam, se obrnem in me takoj dvigne v zrak, kot še nikoli. Lepo me drži, še malo dvigne in letim, kot tukaj res še nikoli. Za jubilejni 3000 (osebno evidentirani) štart mi je bil dan res prelep skokec. Preletim LC in kolovoz in se ustavim šele na spodnjem travniku (moj rekord starta).

Ob tej jubilejni priliki pa bi se zahvalil vsem, ki so mi in mi še pomagajo pri mojih sedanjih startih, da lahko spet letim. Bodisi, da so mi pomagali s spodbudami, prenašanjem težkega rukzaka, postavljanjem na startu ali kakorkoli drugače. Brez njih bi bil najbrž še kar prizemljen… In seveda zahvala tejle dolinici potoka Kižlovka in temu griču, ki me je prisilil, da sem zamenjal bergle s palicami, da vsak dan laže pridem gor, vzletim in pristanem. Brez te terapije bi mogoče bil še vedno na vozičku…