Zgodaj imam primarno terapijo in potem še k Sandiju po robo (klubsko prelaganje padal), tako da že posije sonček skozi meglo, predno pridem v Kižlovko (seveda v tem delu LJU, pri Sandiju je bila že šajba).

V sončku hodim gor po trdih ostankih snega (in močvirju), saj ga pravkaršnji sonček še ni uspel zmehčati. Piha pa mi rahlo v obraz (torej SV, V, kot je tudi više gori napovedan), čeprav je majhna inverzija nizko nad tlemi na 500.

Postavim in počakam na neko 0 (saj sonce že počasi ustavlja hlad od zadaj), potegnem in lepo speljem in se zapeljem do LCja na kolovozu.

Erzo je že sklical zbor za Slevico ob 15.00 na Vrhniki, oz 15.15 v Horjulu, zato imam še čas, da malo porihtam svoj zjahani zaresni zic. Milan pove, da gre prej z Bertom, saj je tam že lepo sonce. Potem, ko zasilo končam, pa se tudi sam zapeljem proti Horjulu.

Med potjo zvem, da je Erzo z Gaborjem odšel že prej na Slajko, vendar pravi, da organizacija drži, zato nadaljujem v Horjul. V Zaklancu poberem Milana, ki je ravno zložil po svojem prvem letu (Berto ni odletel)

in do ŠPHja, kjer že čakajo ostali (Suša, Klemen, Mojca). Zložimo se h Klemnu in gor.

Novega snega je cca 20cm, je pa še suh in mehak. Najprej se ustavimo na Korenu, kjer delegacija po ogledu lokacije ugotovi, da piha rahlo od zadaj. Zato nadaljujemo do Slevice. Milan vztraja na Slevici-vrh, čeprav trenutno nič ne piha in Klemen se mu pridruži. Mojca in Primož gresta pod hišo, saj Mojca na vrhu noče startati. Tudi sam grem za njima.

Ker tudi tu nič ne piha se hitro pripravimo (Primož meni razgrne Rooka2 in mi pomaga razplesti štrikce, saj sam komaj lovim ravnotežje na spolzki zasneženi strmini bolj desno pod škarpo, kjer je naklon večji). In se mi zazdi, da pihne malo gor (bolj od V), pa kar zalaufam po začetni strmini in gre padalo celo gor, ko pa se pobočje zravna, že ne zmorem več racati skozi sneg, ki me vedno bolj ustavlja, da mi pred robom zmanjka moči in samo še padem naprej v sneg.

Primož je takoj pri meni in mi odnese padalo gor in še enkrat postavi. Milan nas preleti precej nizko…

Mojca je medtem pripravljena za prvi poskus, pa se tudi zaustavi po nekaj korakih laufanja skozi sneg, saj že rahlo piha od zadaj, sneg pa tudi nje ne pusti hitreje teči.

Še njej Primož razgrne in potem čakamo nekaj časa, pa piha vedno bolj od zadaj. Preleti nas še Klemen (tudi le nekaj m nad nami).

Mojca se odloči, da odstopi in začne pospravljati, sam še čakam, pa konstantno piha od zadaj vedno močneje (sva pa že v globoki senci, saj je sonce že nizko). Primož odide na zgornji start na vrh. Med pospravljanjem naju nizko preleti in se odpelje v dolino. Midva pa počasi do Klemnovega avta in v dolino.