220109 Koreno P3420 12:53:47

Za zaresno letenje razmišljam o Slivnici (sem že včeraj), ampak kamere kažejo pokritost in me nekako ne mika preveč tako daleč, saj je veliko snega za gor, pa še veter naj bi obrnil čez dan, pa…

Milan pa namerava na Slevico, kar mi je bolj privlačno, če bi bilo Koreno. Vetra je sicer bolj malo, je pa prava smer (JZ, 1/2), ko se pogovarjava. Pa Milan ne najde nobenega drugega in misli, da tudi mene ne zanima, saj med usklajevanjem nisem vriskal od navdušenja. In gre sam.

Ujamem ga na telefon, ravno ko na Korenu preverja situacijo. Vse je pokrito, v dolino se lepo vidi, diha pa blagi SZ, pravi. In gre še na Slevico vrh, kjer pa ni nobenega vetra. Povem, da prihajam, da je ravnokar malo pojačal JZ (2,3/3,9 pravi postaja), zato gre nazaj na Koreno.

Ko pridem do ŠPH, ravno pospravlja.

Milanov 1.let

Hitro se še sam naštimam v tangice, Milan nabaše robo v LCja (saj je njegov avto gori) in na hrib. Med vožnjo se uskladiva z Pojetovim Jožetom, da pride tudi on do ŠPHja in s pristanka reši naju (saj bosta oba avta gor). Sam bo potem odletel, midva pa potem rešila še njegovo logistiko.

Na vrhu pobočja na startu Koreno piha res lepo gor (še malo bolj, kot je imel Milan v prvi rundi). Milan mi pomaga postaviti in med mojim preverjanjem štrikcev in vpenjajnjem postavi še sam.

Piha rahlo in lepo gor, pa še malo začenja snežiti, zato hitro potegnem in po nekaj korakih rinjenja skozi suhih 20cm snega lepo odletim. Najprej me požira, potem pa celo malo dvigne, da se z bogato višino zapeljem čez Horjul in pristanem pri ŠPH.

Zoranov let

Med letom mi je zvonil telefon: Jože. Ko ga sedaj pokličem, pove, da je moral med vožnjo v Horjul obrniti zaradi nepričakovanih zemeljskih obvez – in midva sva na suhem (no v resnici na mrzlem, brez logistike…).

Malo zatem pristane še Milan, ki omenja kar nekaj dodatnega vetra na startu…

Milanov 2.let

Pokličem Mojco, ki je takoj nesebično pripravljena za pomoč in je čez dobrih 10min iz Ligojne že pri naju. Zapeljemo se gor, prepričani, da bo še Mojca odletela.

Ko pridemo gor, pa se smreke in gole veje zibajo v vetru in na startu piha preveč, tako da Mojco takoj mine. In res tudi postaja že kaže sunke do 12…

Tako je Mojca res prišla reševati samo naju (hvala Mojca). Poslovimo se, Milan pa gre še na sam vrh do antene pogledati lokacijo postaje in ugotavljati, ali je res toliko vetra, kot pravi. In mi med mojo vožnjo dol potrdi, da ga je…

Leave a Reply