Zaradi jutranjega mraza malo počakam, preden se zapeljem v Kižlovko.

Ko parkiram na kolovozu, sonce že obsije pobočja grička in iz ledenega mraza dolinice (-6, škripanje in hrustanje ledene trave) pridem na toplo sonce, ki me hitro ogreje. Ko postavljam, rahle pare izhlapevajo po hribu gor. Ker pa ni nobenega vetra (inverzija na 1000, sicer SV v slabljenju), vseeno raje potegnem naprej.

Takoj me vzame in se visoko nad dolinico zapeljem mimo LCja čez kolovoz.