Zjutraj je maza -6, ko odmrzujem LCja. In lepo kristalno sončno, čeprav je nizka inverzija za 5 st. do 550. In tudi dolinica kristalna, saj je potok Kižlovka prvič (od mojih obiskov naprej) zamrznjen in počutim se kot kakšen ledolomilec, ko zapeljem vanj. Lepo hrusta pod kolesi, ko se “skladi” ledu lomijo pod težo LCja 🙂 .

In ko ustavim na kolovozu vse kamnito trdo (mislim na sicer blatne krtine…). Do vrha travnika, ki je že obsijan s sončkom, se mi ravno zanohta (na te “skokce” namreč nimam rokavic…). In mi spet požene kri po žilah postavljanje.

Vetra (skoraj) nič, diha rahlo z leve, ko potegnem, se zapeljem nad senčno dolino in pristanem v mrazišču.