Danes pa malo kasneje, da sonce malo pogreje in posuši včerajšnjo mokroto (dež, popoldanski snežni metež,…). Ampak sončka kar ni in je še vse pokrito in se vlačijo megle po pobočjih, ko vozim v Kižlovko.

V dolini nobenega vetra, iz trav pa izpareva vlaga v rahlih meglicah – po hribu gor. Ker imam s seboj sekundanta, se takoj usmerim naprej na novo lokacijo, kjer ugotovim, da sem svoj telefon (= letalni inštrument) pozabil v LCju spodaj. Alenka gre dol po njega, medtem ko raztegujem padalo že v sončku.

Ves čas rahlo nosi meglice po travniku gor ali z desne. Ko se vrne gor, zalaufam mašinerijo, počakam, da spet bolj čutim vetrič gor in hrbtno potegnem (se mi zdi, da tukaj še nisem kaj dosti vlekel hrbtno…).

Padalo gre lepo gor, po obratu sicer zalaufam po položnem travniku, pa moram vsaj še dvakrat polaufati po tleh, da speljem pred prelomom. Ostro desno ob pobočju dokler gre.