Po primarni terapiji se moram domov kar malo odpočiti, medtem ko Erzo že lobira za zgodnji Zavrh. Mene pa še kar matra ta Run&Fly, ki se ga moram spet navaditi, če hočem še kdaj z njim kaj odleteti.

In se spet zapeljem proti Kižlovki, z mislijo, da to opravim, potem pa na zaresno letenje (na Zavrh). Pa zacinglja Erzova zborna ura za 12.15, kar je meni neizvedljivo saj pravkar ustavljam na kolovozu… pa še J in Z obvoznica sta blokirani. Tako ni nobene dileme več…

Rukzakec na hrbet in “lahkotno” gor. Sonce je že močno, saj je že poldne, ampak veter pa presenetljivo le občasno pihne z ene ali druge smeri (termika v dolini že dela, med 500 in 800 pa je po jutranji sondaži kar močna inverzna kljuka, zgoraj generalni V, JV, na Primorskem še burja; torej so to bolj lokalni termični mehurji).

Na Stari lokaciji raztegnem Run&Fly in se spravim v tangice kar za rikverc (mi že gre dosti bolje, kot včeraj). Sapica je tudi tu spremenljiva (malo dol po griču, malo pa tudi gor v hrbet…). Počakam na prave intervale in nekajkrat cuknem Run&Fly, da skoči gor in ga spustim spet nazaj v zidek. Včasih ga lepo namestim nazaj, včasih ga nasprotni veter spet malo sfedla. Ampak gre mi bolje (pravi grounhandling 🙂 ).

Potem pa ga enkrat zadržim zgoraj in po obratu porinem naprej. In me drži in speljem še pred prelomom. Najprej me kar spusti, potem pa dokaj nizko drži (kar flare-am 🙂 ??), da stopim na tla ne daleč pred kolovozom.

Še tu, na spodnjem travniku malo grounhandlam, preden pospravim robo v rukzakec.