Ker sem se včeraj prav fajn imel (in predvsem brez problemov 🙂 ), bi pa danes šel na zaresno letenje (z XC opremo). Povsod je napovedanega veliko JZ, v Vipavski nekaj manj, vendar tam pričakujem gužvo. Pa me odreši Uki z idejo o Buzetu. Res je tam napovedanega dosti manj JZ. Še Kraševci so si izbrali to destinacijo in smo zmenjeni (logistika pa to…).

Na Vrhniki k Ukiju in gasa dol in čez Movraž od zadaj (meje ni več 🙂 ) na start.

Gorazd, Rajko in Marko (pa še nekaj domačinov) so že pripravljeni, Bojan pa čaka da z Ukijem odpeljeta za logistiko avto dol. Ostali postopoma v zrak, medtem ko se jaz počasi pripravljam.

Tale moja zaresna oprema je res težka in že se potim pod njo (krasen sonček in res je že lepo toplo), ko začneta postavljati še Bojan in Uki. Uki mi asistira (veter je občasno sunkovit in malo obrača med JV in Z, včasih čisto ugasne) da ujamem primeren trenutek. Start je nekoliko atraktiven, saj ne upam preveč poskakati za padalom, ko ga potegne na stran, vendar speljem od prve.

V zraku pa dokaj “pomladansko” (= razgonjeno) sploh blizu grebena. Kmalu ujamem močan steber (ozko in razmetano) in se po popravljanju dvignem do 1300, kjer pa rata še bolj razmetano (inverzija). Moj cilj danes je, da lepo jadram (in še skrbno pristanem, saj startal sem brez kakšnih bolečin) in če je mogoče, da napolnim urco.

Marko javi, da je na tleh (?!) in bo šel še enkrat gor.

Ostali po postajah ugotavljajo, da je kar razgonjeno, jas sem vesel, da sem v višavah in da takoj, ko zgubim (vmes kar močna spuščanja), spet najdem dviganje. Gorazd v višavah odpelje proti Roču, Uki je tudi kmalu nad mano in se odpelje proti Raspadalici. Počasi za njim odpeljem tudi sam. Rajko počasi odpelje na pristanek.

Nekaj za njim ima dovolj tudi Bojan in se mu pridruži.

Ko se bliža ura, se tudi sam odpeljem ven, pa nizek dobim nad Železniško spet dviganje nad višino grebena. Grem ven nad dolino, pa spet dviguje, kamor zapeljem. Nad glavno cesto Buzet-SLO obrnem in se počasi zapeljem nazaj na pristanek pri Gradbeni, kjer stopim na tla previdno, kot na tepih 🙂 .

Še en dan vesel kot radio (pa še urica je bila napolnjena 🙂 .

Rajko gre z Bojanom gor po njihov avto, Marko pa je že visoko v zraku in napove, da gre v smeri SLO. Medtem ko jaz pospravljam, pristane še Uki.

Bojan in Rajko pripeljeta mimo naju in naprej proti Roču po Gorazda.

Z Ukijem proti SLO in postanku v Divači, da naloživa razsuto postajo z Vremščice in se še malo napojiva. Kraševci pa v Prešnici poberejo še Marka, ki v drugo tudi pod razno ni scuril 😉 .