Danes je pa napovedanega res veliko JZ vetra in smo že včeraj rekli, da pavziramo. Ampak ker je sonček in lep pomladanski dan, se vseeno odločim, da grem pogledati v Kižlovko.

Veter je tudi po dnu dolinice, je pa v idealni smeri, gor po griču. Komaj se privlečem gor na start (pomladanska utrujenost (?), danes so zjutraj napovedali neugoden vremenski vpliv na počutje,… zvezde so sigurno vse narobe razporejene,… inkriminirana noga me boli že od jutra … pa še star sem za povrh – vse se je zložilo na kup… 😉 ) kjer pa piha neobičajno močno (ampak ne ruva dreves…), še vedno idealno gor.

Na grobo raztegnem in se vpnem in v prvem potegu naredim zidek in idealno dvignem padalo. Po obratu stopim v zrak. Na prelomu pa me nabije gor in zgunca, komaj kaj spusti naprej, potem spusti direkt dol skoraj do podna, da nad tlemi speljem proti kolovozu kjer stopim na tla, padalo pa v sunku vrže na stran…

Ni bilo prijetno, saj bi v takem težko pazil na nogo, če ne bi bil zaključek (skoraj) idealen.