Se začnejo naši dogovorjati za Zavrh (Milan sproži akcijo) in sem že odločen, da grem in se končno spet enkrat odšlepam na ta start, pa me neprijazno vreme in naraščajoči veter ustavita. Malo še cincam, potem se raje odločim za bližnjo Kižlovko (da bom danes vsaj malo migal…) in se zapeljem v dolinico.

Ura je že pozna in kljub 100% pokritosti (kot da se bo vsak čas ulilo…) po dolinicio kar piha… V glavnem s hriba dol SV, S… Odštorkljam gor in se komaj privlečem na start (kako bi to jaz nosil težko robo na Zavrh 🙁 …). Postavim in malo študiram veter. Itak ves čas piha dol meni v faco (ker sem hrbtno vpet).

Ko mi ga sunek posvaljka, se spet izpnem in popravim. In tako nekajkrat… Ko vmes za trenutek veter usahne, potegnem coto, pa jo seveda ne spravim nad sebe. Spet postavljanje, svaljkanje,…

Še nekaj neuspešnih poskusov naprej, pa rikverc, pa bolj proti lovski,… vse se konča neuspešno. Kmalu mine ura moje telovadbe (sekundarne terapije 🙂 ).

Potem pa le pride sunek od Z (z leve gor v hrbet); počakam na ponovitev in coto spravim v n-tem poskusu nad sebe, po obratu se nekako podstavim pod padalo in … speljem. Pa me takoj za prelomom močno spusti in z vetrom od zadaj odnese do konca polja. Ampak ostanem pa na nogah kljub kar močnemu vetru v hrbet…

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije