Še zadnji lep dan pred napovedanim poslabšanjem: obilica JZ, tako da edino Vipavska kaže nekaj manj vetra, povsod pa močno inverzo in slab gradient do 1500. Eni gredo že zgodaj v akcijo in tudi zgodaj zaključijo.
Erzov let
Drugi ne morejo tako zgodaj (Pojetov Jože) in skličejo na Vrhniki 2.zbor za ob 12.30. Ker sem po primarni terapiji prost zemeljskih obvez, se priključim Jožetu na Vrhniki in od zadaj na Kovk. 3.zbor (Mojca, Milan, Gabor in šofer Dule) je predviden ob 14.30…
Na startu nabijajo sunki tudi do 12. Na klopci se sonči Škobernetov Tomaž, ki je dopoldansko furo že odpeljal in čaka še na morebitno (bolj umirjeno) popoldansko. Ozračje čisto megličasto/inverzno zasenčeno. Sam v takem vetru (še) ne grem v luft, Jože pa postavi (ima obveznosti in mora odriniti proti domu najkasneje ob 18h…) in se odlifta s štarta v višave.
S Tomažem modrujeva, opazujeva pripravljajočega (še preostalega) zmajarja in dogajanje v zraku – in se sončiva. Čez čas Tomaž začuti neutolažljivo lakoto in se odpravi na lov (v trgovino na Col). Sam pa se počasi začnem pripravljati. Ko iz vreče potegnem Maestra, ugotovim, da so štrikci totalno zavozlani (??!!) in jih začnem razpletati. Vmes se Tomaž vrne in mi začne pomagati. Ker pa veter spodaj na startu razsaja, se spraviva gor pod gozd in tam skupno uspešno rešiva štrikce.
Postavim padalo v kotanjo pred robom in čakam na kaj manj vetra (pa so sunki ves čas 10-12). Vmesni rahli premori so prekratki, sploh pa se mi ne mudi, ker Jože po postaji pove, da je v zraku precej vetrovno in razgonjeno od Otliškega okna v kot. Ura pa teče in teče…
Pride 3.grupa (Mojca, Milan in Gabor), ko se že pripravljam za start. Najprej so zelo zagnani, ko vidijo, kako piha, se umirijo (“če bo tako do večera, pa nam ni treba…”). Pride še Jernejčičev Urban. Še čakamo (do cca 16.30), ko imam sončenja in čakanja zadosti.
Počakam na kanček umirjenosti in uspem v prvem hrbtnem dvigu in se odliftam pred start. V zraku pa poezija. Samo drži in rahlo dviguje in se samo peljem brez obrata. Ostali se spravijo v zrak hitro za mano, saj vidijo, da sem štart preživel. Do Hublja, potem pa kar naravnost nad dolino proti Čavnu (nimam velikih km ambicij…), dokler ne začne spuščati. Nazaj in do Podrte, kjer poskušam malo nabrati, pa pridem le nekaj čez 1000. Zapeljem proti Vipavi, pa takoj obrnem, saj zgibljam. Jože pelje že drugo rundo z Nanosa…
Še enkrat do Hublja in ven na odprto, medtem, ko ostali rinejo v Predmejo do skrajnega konca (in nabirajo km). Spet obrnem nad dolino, ko začne spuščati in nazaj do Podrte in z dobrih 900 čez, dokler bo šlo. In kar gre in le malo izgubljam, dokler me pred Plazom ne začne spet rahlo dvigovati. In kar peljem in peljem tik ob skalah z rahlim dviganjem (veter mi kaže pravokotnio na pobočje). Takrat enkrat se Jože spravi toplandati na Kovku zadaj pri avtu, saj se mu že mudi…
Jožetov let
Jože Poje : Čas mi kilometre šteje! Lepo pa je, da 3. oktobra tudi brez rokavic ne zebe. Še vreme je na strani pozabljivcev 🙂. [3.10.2023 18:29]
Pri Lovski sem že rahlo nad grebenom in kar peljem naprej. Pod Hieronimom kar naprej okoli pobočja z vedno večjo hitrostjo (65+). Ker sem precej pod vrhom Nanosa in že nizek, zapeljem za vetrnico cca 300m (zdaj sta tam že 2, ena nedelujoča), kjer pa pridem v takšno razmetancijo, da komaj krotim padalo. Nad priključkom AC pa me še malo nabije v luft, da v mraku na mestu po liftu dol pristanem na travniku ob AC.
Zoranov let
Mojca pristane po lepo raztegnjenem letu in se pridruži Duletu pri Anji.
Mojčin let
Frenk Lokovšek : Bravo Mojca…….. 👏😀🪂 [3.10.2023 18:32] Zoran Gaborovič : Jupiiii 😊😊😊 [3.10.2023 19:16] Roman Debevec : Tooo, Mojca!👍 [3.10.2023 22:14]
Ko pospravljam, pristane zraven mene še Gabor.
Gaborjev let
Pomagam organizirati reševanje avtov z vrha (Mojca, Dule…).
Milče je vztrajal do sončnega zahoda in potem toplandal.
Milanov let
Tomaž in Urban pa pristaneta v temi na uradnem pri Anji.
Urbanov let
Na uvozu AC se z Gaborjem počasi ohlajava, ko čakava Milčeta in logistiko (Milče s Tomaževim avtom dol do Anje, kjer presede v svojega in nadaljuje proti nama, medtem ko ostali žurirajo pri Anji…).
Skoraj zledenela naju naloži v temni noči, da se končno odtajava (eden od mimovozečih – kombi, je celo ustavil in nama ponudil prevoz do LJU – do Vrhnike pa ne, ker se mu mudi… potem pa še ponudil kaj za obleči, če naju morebiti močno zebe…)…