Najprej v meglenem jutru še razmišljam, da bi kam šel na bolj zaresno letenje (močan JZ čez SLO, še v naraščanju, tudi na Gorenjskem): npr. na kakšen projekt (se mi še od včeraj fajn zdi…) ali pa na Buzet (kjer je napovedanega malo manj vetra). Ampak na Buzetu je še megla… in tudi drugod v bližnjem dosegu… in na koncu se seveda odločim za Kižlovko (bolje vsaj skokec, kot nič 😉 ).

Vodostaj še vedno srednje visok, megla se ravno topi, ko prihajam v dolinico, kjer pa je vse cedeče mokro. Čmokam po močvirju in v sramežljivem sončku na Staro, kjer se trava še vedno cedi.

Spet pa piha lepo gor (idealno, ne premočno), tako da samo postavim in takoj hrbtno potegnem in po obratu po šolsko odletim (v zraku še pred prelomom). In sapca kar drži, drži,… še čez kolovoz.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije