Kljub sončnemu dopoldnevu danes ni nobenih interesentov za letenje… višje nad nizko inverzijo je namreč ogromno S, SZ. Malo se sicer provociramo, vendar se na koncu moram (željan vsaj skokca s krtine 😉 ) odločiti za popoldansko Kižlovko.

Nekaj pred 15h zapeljem v dolinico, ki je že vsa v senci. Močvirje še vedno in ko pričofotam na Staro, je tudi že v senci, z nežnim zlivanjem hladnega zraka s pobočij v dolinico.

Prvi poteg hrbtno je v neuspešen. Tuda naprej v drugem poskusu mi ne uspe, saj padalo ostaja zadaj. Za tretji poskus se postavim na prvem prelomu in zalaufam naprej in komaj speljem čez prelom… in začofotam pred kolovozom…

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije