Zaradi primarne terapije sem kasen. Ker je danes (še) dober dan, je prva runda že zdavnaj v Vipavski (tja me sicer sploh ni mikalo zaradi zmajarjev), zamudim pa tudi drugo na Slivnico (Jean, Mega in Poje gredo na Slivnico čimprej = ob 11h), saj morajo odleteti še pred Notamom ob 14h (sem bi pa šel z veseljem 🙂 )…

Odreši me Gracarjev Jože, ki mora pod mus iti leteti, da se spet “malo uleti” in je pripravljen iti na ne najbolj zgoden Ambrož. Za tja se združita z Mikljevim Andrejem.

Na pristanku ni več (še?) nikogar in ko končno Jože pade v omrežje, zvem, da sta šla kar naravnost gor, saj se Andreju silno mudi…

Ko končno prilezem na start, me tam (v skladu z dopolnjenim dogovorom) čaka Jože. Dva padalca se spravljata v zrak, ravno ko postaja pokaže sunke okoli 9 (na startu občasno sicer butne, pa sploh ne tako močno) in odletita dokaj atraktivno… Predlagam, da počakava, da se termika malo umiri in res se sunki po postaji spodaj kmalu umirijo, sploh, ko rahla koprena zastre modrino. Pripraviva se in Jože mi sekundira (hvala Jože 🙂 ).

Speljem lepo in pred startom začnem nabirati. Razmere srednje umirjene (na sredini med zadnjim četrtkovim razmetavanjem in petkovim zen-om 🙂 ). Večkrat poberem celo lepo nad start, ampak zares dvigniti se pa ne morem, saj vsakokrat padem iz stebrov. Ko se že skoraj predam, daleč zunaj pred Ambrotom najdem lepo dviganje spet nad višino starta. Nazaj do V pobočja Ambroža, kjer vrtiva tudi skupaj z Gracarjem, pa spet zacurim. Ponovno popravljam v kotanji za Grajcem in ko imam vsega zadosti, se zapeljem na Grajca in še tu malo podrajsam do pristanka po 1 1/2 h…

Zoranov let

Sem dokaj slabe volje, saj si ne znam razložiti tega svojega motoviljenja (očitno pač ne znam 🙁 ).

Gracarjev se je lepo pobral in celo jadral okoli Krvavca (čeprav je kao “neuleten” 🙂 ).