Danes še enkrat podobno (zmeren V, JV, SV), dobra termika, odlična sondaža – z napovedanim popoldanskim poslabšanjem z dežjem (govorim seveda o naši standardni lokaciji – Zavrhu). Ker je po PP dež možen že ob 16h, skličemo zbor za 12.30.
Mojca, Milče, Emil in Lin se stisnejo v LCja (itak je že stolčen…). Doma poberemo še Meto & Mini in gor.
Na startu smo nekaj čez 13h in je še sonček. Sunki so pred 1h narasli z dopoldanskih 2-5 na 10. Malo se gledamo in začnemo z zemeljkskimi tehničnimi opravili. Ker danes postaja za spremembo dela, ni treba plezati na njo, zato pa po ograji razpenjamo od včeraj potrgane trakove protikravje zaščite. Ko vse to lepo povežemo, utrdimo še kakšen izpuljen stebriček.
Ker sunki še vedno nekontrolirano dokaj pogosto nabijajo, se nekateri (Lin, Milanče, Mojca) lotijo še svežih kravjekov in jih odstranjujejo z vzletnega prostora (hvala Deluxu za tonamensko plastiko = neke sorte primitivna lopatica, da ne rečem strgalo…).
Ko tudi vse to vetra še vedno ne umiri, se pripravi Lin in na močnem vetru suvereno odleti. Sprva ga tlači dol, potem daleč zunaj le pririne v veter (S, dolinc ?) okoli Trebelnika, kjer za robom hitro nabere. In potem se samo vozi tja (v smeri Javorča) in nazaj in visoko nad nami do Antene in spet visoko zunaj nazaj – praktično brez vrtenja se samo vozi. Mi pa z dolgimi nosovi, zeleni od foušije, komentiramo, saj nobenega od nas (še) ne mika v zrak.
Čakamo in čakamo, sunki pa ves čas 8-10. Nekaj po 15h se prepričamo, da se veter umirja… (še vedno 8-10, le vmesni presledki se baje daljšajo…). Postavimo in v zrak Emil, takoj za njim jaz in ostali. Visoko zapeljeva z Emilom okoli Trebelnika in po nekaj rukanja nabereva nad greben in naprej. Emil bolj zunaj, jaz bolj po grebenu. Peljem za Emilom do Javorča, kjer nabereva. Emil potegne še malo ven in naprej proti Vrhniki, jaz obrnem nazaj. Lin po n urah letenja ravno pristaja na uradnem…
Linov let
Vmes se ostali srečujemo, vsi lepo visoki. Okoli Trebelnika je spet živahno, zato kar pred njim obrnem in v drugo rundo. Vedno lepše je in samo vozimo sem in tja in občasno popravljamo višino brez velikih težav.
Drug rundo nazaj potegnem nad grebenom zunaj še malo naprej od starta, preden obrnem. Na startu se je malo prej pojavil še Erzo in na Trebelniku sva že skupaj (on seveda tu nabere in je dosti višji 😜). Za njim potegnem še tretjič do Javorča in še malo naprej. Ker imam 900m, razmišljam, da bi potegnil čez Vrhniko proti Podlipski. Pa Erzo že daleč zunaj pred mano obrne nazaj (seveda, vse za km), sam pa tudi nočem naprej, da ne bom samo jaz povzročal dodatnih logističnih problemov (če bi uporabljali postaje, bi se lahko uskladili, saj imajo tudi nekateri drugi te misli …).
Obrnem nazaj in zapeljem daleč ven nad Barje (močan SV kar drži) in potem naokoli nazaj k Škorpijonu, kjer že čaka od Mete dostavljen LC.


Zoranov let
Nekaj za mano v razmikih pristanejo Mojca, Dušan in Emil.

Mojčin let

Dušanov let

Emilov let
Milče prosi za logistiko, saj je prvi, ki je misli o odletu naprej kar uresničil (ker ne uporabljamo postaj, je bil “prepričan”, da smo drugi tudi odleteli. ali pa da bomo.. ).

Milanov let
Drugi pa je bil seveda Erzo.


Erzov let
Andrej Erznožnik : Al it, al ne it, uni na startu čakajo. Včer sem spustu, pa mi ni blo treba. Danes ni neugodnega Pojeta, smo ga poslali na romanje v Grčijo. Tu bo le Kos in z njim se moram kosat! Ponavadi grem po drugem Javorču domov, zdaj pa stisnem in še 1x nazaj. Tako po kosovo, ko je startna točka na Javorču. [28.4.2026 18:43]
Mojca gre z Milčetovim avtom po njega in Erza.

Mafija na pohodu = Kužni Erzo
Emil zapelje Dušana gor do njegovega motorčka, jaz pa proti domu.
Po dolgem, dolgem času spet en uživaški Zavrh 😊👌
