Dva dni pavze (močan JZ, plohe, nestabilno…) in danes bi naj bilo bolje (še vedno JZ, poslabšanje od Z popoldne in zvečer možen dež). Navijam za Slivnico (ali Strmco) in z Mojco & Meto določimo 12.30 – “čimprej, ker bo pojačalo”.

Še Erzo potrdi in ob 12.20 se prestavimo v Porsheja (Meta ima tudi Minija). Takoj, ko smo na AC, se prvotni cilj postavi pod vprašaj, saj je veter na Slivnici že čez 8 (in tudi na Strmci). Mojca itak že ves čas navija za Lijak (ki meni absolutno ne paše – tja se hodi pozimi…) in še Erzo se pridruži tej ideji (ki nikoli izven zime ne gre na Lijak – razen kadar gre 🤪…). Poskušam še z Vremščico, kjer Pavlič ravno navija na okoli 2000 (in tam je še 5-6/8 – ampak tudi v naraščanju !!), pa nobenega ne gane – “to bo vse premočno”. Obmolknem in se prepustim usodi (mogoče pa sploh ne bom letel, saj se danes nekam čudno počutim, ker od 4.00 naprej nisem več mogel ponovno zaspati…).

Ko pripeljemo na start pa od Z že pokriva nebo (čeprav postaja še vedno nabija (5-6/8+, malo prej pa je bilo že okoli 10). Smo (skoraj) edini in takoj začnemo postavljati.

Erzo ugotovi, da je brez čelade in instrumentov in primernih oblačil in vsak mu nekaj posodi (da ga vsaj zeblo ne bo, brez čelade pa vseeno ostane), da potem spet prvi odleti. Mojca malo za njim (spet hvala Mojci za razgrinjanje in kontrolo štrikov), jaz pa iz prve za njima.

Sprva malo drajsamo okoli starta in slalomiramo med množico (predvsem) tujcev (hitro smo nad grebenom). Potem Mojca prva potegne proti Kasarni in pobere nad greben, jaz za njo in kmalu smo vsi trije mimo Zmajarske v kotlu pred Skretom. Erzo prvi pobere, da se zapelje naprej, jaz vztrajam in iščem in se vračam, da na koncu le pridem nad Čaven. Mojca je nižja in se bori okoli Skreta. Kaže, da se bo celo rešila, pa na koncu popusti in se odpelje v pristanek.

Mojčin let

Zoran Gaborovič : Junaško si se borila na Skretu  [2.6.2026 19:23]

Erzo je naprej sprva višji, potem jaz ob grebenu na Kuclju kar lepo naberem, se višji vržem čez Modrasovec in priklopim Kovk nekaj višji kot predhodno Erzo. Spet on lepo nabere in višji pelje naprej do Podrte in potem z lepo višino čez proti Nanosu. Tudi jaz odpeljem čez s 1150, vendar bolj zunaj direktno čez Plaz, tako da se mu pri Tabli že lepo približam.

Tu so občasni sunki J kar neprijetni, ko popravljava višino. Erzo se trudi nabrati čim več še pred Hieronimom, sam pa se pustim razmetavati nižje, pa potem ob pobočju pri Hieronimu le naberem čez vrh in se pustim odplakniti čez. Erzo je za mano, pa ga izgubim, saj je na tej, postojnski strani, še bolj razgonjeno.

Nebo je kar pokrito z bazami, nekatere so prav grdo črne. Pri Hruševju pa dobim dviganje (ki vleče v eno tako grdo črno), pa samo zavrtim, da me dvigne za cca 200m in pobegnem naprej – skoraj do Postojne.

Zoranov let

Milan Velkavrh : Bravo Zoki, najbolj vroče krilo KLV-ja ta hip🔥🔥🔥 . [2.6.2026 16:47]

Erzo je pristal malo nazaj pri Hraščah.

Erzov let

Ko pospravim, so že pri meni in potem do Vrhnike na zaključno druženje ob sladoledu pri Berzu. Med sladkanjem nas pozdravi še vrhniški Cankar.